Mark Mazower: Hitlerjev imperij

+ + + + +

Britanski zgodovinar, ki je tudi avtor Temne celine – ne Afrike, ampak Evrope!, je na čas nemške okupacije Evrope pogledal z drugega zornega kota.

Zgodovinarji to obdobje običajno popisujejo skozi premikanje fronte in vojaško nasilje nad civilisti, Mazower pa je pozornost preusmeril na upravljanje okupiranih dežel. Gospodarstvo je očitno navzlic vojni dobro teklo; Bolgarija, Romunija, Madžarska in Češka so celo poslovno cvetele. V zasedeni Sovjetski zvezi so Nemci kopirali britanski imperializem v Indiji, a v Evropi niso vpeljali enotnega režima. Okupirana Danska je bila praktično samostojna, obdržala je celo parlament, deželo je superviziral le nemški ambasador, na svobodnih volitvah je nacistična stranka zbrala samo dvoodstotno podporo. Tudi na Nizozemskem so obdržali parlament. Slovaška velja za nemško marioneto, toda neodvisnost je vzela zares: Nemci so se morali z njo trdo pogajati, ko so načrtovali prek nje napasti Poljsko. Resen problem so bili avstrijski nacisti, ki so po prevzemu oblasti plenili po Dunaju in vzpostavili korupcijski režim; ukrotil jih je šele Heydrich, ko jim je zagrozil, da nadnje pošlje gestapo. Okupacija je v Alzaciji poleg drugega vpeljala ponemčevanje francoskih imen, a reč je za hip prešla v komedijo, ko so tja naselili Nemce s francoskimi priimki.

Knjiga seveda ne prezre žrtev, tudi nemških ne: med napadom na Poljsko leta 1939 so domačini v mestecu Bydgoszcz pobili več sto nemških someščanov, na Češkem leta 1945 pa so Nemce žive sežigali in obešali, 19 do 39 tisoč. Vprašanje žrtev je določalo moduse upora: na Poljskem in med srbskimi četniki zaradi nemških represalij niso neposredno napadali okupatorskih vojakov.

Delo, ki prinaša različice okupacije Evrope, a obenem izpostavi idejo enotne evropske države, takrat sicer vojaško vsiljeno in na rasističnih temeljih.