Andrej Grah Whatmough – veliki cenzor slovenskega filma

Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je tipični nameščenec vlade Janeza Janše, ki gazi vse pred seboj, da bi izpolnil svoje poslanstvo – popolno politično podreditev RTV Slovenija. Po novem pa je tudi veliki cenzor slovenskega filma. V razpisnem postopku RTV za sofinanciranje novih domačih celovečernih igranih filmov je najprej mesece pritiskal na strokovno komisijo, naj spremeni svojo odločitev, in ker je ni, je prejšnji teden enemu od štirih izbranih filmov, filmu Roka Bička Črna mati zemla, preprečil, da bi dobil predvidenih 150 tisoč evrov. Oziroma celo 183 tisoč evrov z naknadno vštetim DDV.

Na prvi pogled utemeljitve Graha Whatmougha, ki ga je zmotil le Bičkov film, pri strokovni komisiji sicer ocenjen kot odličen, delujejo korektno: pravna služba je ugotovila, da film ne bo večinsko sofinanciran s slovenskim denarjem, temveč s hrvaškim, zato lahko RTV manjšinski koprodukciji nameni le manjši finančni vložek (30 tisoč evrov oziroma 36.600 z DDV). Vendar je to grda manipulacija. Razpis RTV – drugače od razpisov Slovenskega filmskega centra (SFC) – filmov ne deli na večinske in manjšinske. Za ta razpis je ta delitev nepomembna.

Pravi razlogi za zmanjšanje sredstev so drugje. Eden je povezan s tem, da Bičkov film nastaja po istoimenski veliki knjižni uspešnici hrvaškega pisatelja Kristiana Novaka, dogajanje je umeščeno v Medžimurje. Grah Whatmough je že strokovno komisijo presenečal z vprašanji, kot je, v kakšnem jeziku v tem filmu sploh govorijo. To, da ne govorijo slovensko, je bilo zanj moteče.

Vendar gre vseeno za slovenski film, po finančni konstrukciji bi bil podprt z 52 odstotki slovenskih sredstev, 43 odstotkov bi bilo hrvaških in pet odstotkov avstrijskih sredstev. Hrvaška je svoj delež zagotovila nemudoma. Slovenija pa je nato zatajila. Filmu je sofinanciranje že predlani odrekel SFC, češ da je slovenski delež premajhen, da bi film šteli za večinsko slovenskega, zaradi česar ga Biček od januarja letos toži. Zdaj je zatajila še RTV, katere odločitev bi prav tako lahko izpodbijal po pravni poti, četudi se generalni direktor sklicuje na »diskrecijsko pravico«.

A zakaj je bilo treba v Sloveniji ustaviti film, v katerem sta moči čezmejno združila vrhunska avtorja, ki sta se izvrstno izkazala že pri letošnjem kratkem filmu Kazenski strel, premierno predstavljenem na mednarodnem filmskem festivalu v Locarnu? Njegova razširitev Črna mati zemla bi bila v obeh državah zagotovo uspešnica. Čemu torej ta »umor talenta«, kot se je na Facebooku slikovito izrazil eden od filmskih delavcev? Razlogi najverjetneje niso le nacionalistični. Ne bi presenetilo, če bi se izkazalo, da sta obe instituciji imeli iste prišepetovalce, morda velike »playerje« s filmske scene. Prav tako ne bi presenetilo, če bi generalni direktor RTV denar hranil za koga drugega.

Cenzuro je v ponedeljek obravnaval programski svet RTV. Oziroma je ni, češ da se pritožbeni rok še ni iztekel. Pred sejo je cenzuro z javnim pismom obsodil Matevž Luzar, predsednik Društva slovenskih režiserjev, in bil je med redkimi iz filmskega ceha, ki so se oglasili. Res je zanimivo – le kje je solidarnost, ki so je bili filmarji zmožni lani, ko je država sredstva zablokirala vsem? Ali kot je zapisal Luzar: »Na tak način je v prihodnosti mogoče diskvalificirati vsak projekt.«