Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

 |  Mladina 50  |  Kultura  |  Portret

Vizualna umetnica, ki proučuje sodobno potrošniško kulturo

PORTRET: Iris Pokovec

© Uroš Abram

Vstopamo v prostor, na sredini katerega tiči le osamljen nakupovalni voziček, ki očitno čaka prav na nas, da ga napolnimo z bleščečimi, znižanimi izdelki. Tla v prostoru so vpadljivo modre barve, zato neonski napisi na stenah še bolj bodejo v oči. »Shiny & new, new, new,« med drugim kričijo. Iz zvočnikov prihaja umirjena inštrumentalna glasba, ki jo občasno prekinejo monotoni džingli, namenjeni obvestilom ali reklamam. Kapitalistična distopija. Tako je bilo videti prizorišče razstave Angels & Discounts (Angeli in popusti) vizualne umetnice mlajše generacije Iris Pokovec (1992), ki si jo je bilo mogoče pretekli mesec ogledati v Projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

 |  Mladina 50  |  Kultura  |  Portret

© Uroš Abram

Vstopamo v prostor, na sredini katerega tiči le osamljen nakupovalni voziček, ki očitno čaka prav na nas, da ga napolnimo z bleščečimi, znižanimi izdelki. Tla v prostoru so vpadljivo modre barve, zato neonski napisi na stenah še bolj bodejo v oči. »Shiny & new, new, new,« med drugim kričijo. Iz zvočnikov prihaja umirjena inštrumentalna glasba, ki jo občasno prekinejo monotoni džingli, namenjeni obvestilom ali reklamam. Kapitalistična distopija. Tako je bilo videti prizorišče razstave Angels & Discounts (Angeli in popusti) vizualne umetnice mlajše generacije Iris Pokovec (1992), ki si jo je bilo mogoče pretekli mesec ogledati v Projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani.

Iris Pokovec, članica Aksiomine iniciative za podporo mladih umetnikov U30+, v katero se uvrščajo izstopajoča mlada umetniška imena, denimo Danilo Milovanović, Dorotea Škrabo, Nika Ham, Sara Bezovšek in drugi, ni neznanka na domačem umetniškem prizorišču: lani ob tem času je odmevala njena razstava Menažerija: 37 dni božiča v ljubljanskem Mednarodnem grafičnem in likovnem centru, ki je delovala po principu umetniškega adventnega koledarja – vsak dan do božiča se je »odvilo« eno delo, celotna razstava pa je bila nato na ogled do svetih treh kraljev, ko praviloma pospravimo božično drevesce.

Tudi sicer je največ ustvarjala pod okriljem Menažerije, lastne umetniške blagovne znamke, ki proučuje sodobne potrošniške kuriozitete – to pomeni, da pod njenim okriljem nastajajo privlačni, zabavni, pop umetniški izdelki, ki imajo tudi prodajno noto: uokvirjena dela s pretežno ironičnimi napisi (na primer »piece for the living room« – kos za v dnevno sobo, »void filler« – zapolnjevalec praznine), slika iz pompom cofkov, nosni brskač, dekorativna kumarica itd. Potujoča razstava na dom Gallery.Delivery, ki jo je letos organizirala Aksioma, je na primer vsebovala Menažerijino toaletno vodo Eau de Toilet, kičasto stekleničko parfuma, napolnjeno z vodo iz stranišča, pomešano s sredstvom za čiščenje vetrobranskih stekel. Estetiziran potrošniški element, kot je steklenička parfuma, je tako dobil ciničen podton.

A razstava Angels & Discounts (naslov namiguje na dobre angele, ki nas usmerjajo k popustom in nam prišepetavajo, da se nam nakup tega ali onega cenejšega izdelka res izplača) je tista, ki je, kot pravi umetnica sama, pomenila prehod od njene znamke Menažerija k resnejšemu ustvarjanju. »Menažerija je ’fun art’, namenjen ustvarjanju branda, ki se lepo vklopi tudi v kontekst marketinga, vendar pa mi je začela manjkati resna umetnost,« priznava. »Poleg tega sem tam načrtno ustvarjala umetnine, ki so tudi kupljive: privlačnih barv in dovolj majhne, da jih lahko umestimo v stanovanje. Umetnost, ki jo ustvarjam pod imenom Iris Pokovec, pa se ne ozira na to – pri tej umetnosti nimam v mislih doma, pač pa galerijo.«

Potrošniški trendi so jo začeli zanimati na prehodu z diplomskega na podiplomski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, njenem rodnem mestu – začela se je spraševati, kako se to, da je nekaj »v modi«, odraža v umetnosti. Tudi magistrirala je na temo všečnosti in kupljivosti. »Mislim, da je normalno, da te začne skrbeti, kakšna bo tvoja prihodnost, ko končaš šolanje. Veliko ljudi iz moje generacije se je zato odločilo za nadaljevanje študija na videu ali pa ilustraciji, ker je to bolj dobičkonosno. Jaz pa sem začela namesto tega razmišljati, kako lahko potrošniške mašinerije in svetovne trende vpeljem v slikarstvo, ne da bi ga pri tem razvrednotila.« Tedaj je ustanovila znamko Menažerija in se z njo prvič predstavila na Dunaju, kjer je v tistem času opravljala prakso kot galerijska asistentka, zatem pa še v GalerijiGallery v Ljubljani. Čeprav je bila Menažerija toplo sprejeta, ji še ni uspelo doseči ultimativnega cilja: da bi bila njena dela tako všečna in kupljiva, da bi lahko živela izključno od njihove prodaje. Tako se kot samozaposlena v kulturi trenutno preživlja z umetniškimi projekti, kar ji sicer, kot pravi sama, »omogoča preživetje, ne gre pa za nek bajen zaslužek. Če povem drugače: nimam še jahte, bi pa jahta definitivno bila cilj. (smeh)«

Še pred tem ima nekaj drugih ciljev: razstavljati si želi v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova in samostanski cerkvi Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Glede slednje je prepričana, da bi njena pompozna, kričeča, konzumeristično naravnana dela v kontrastu s svečanim cerkvenim prostorom dosegla nadvse zanimiv učinek. Četudi spremlja programe galerij in umetniških institucij doma in v tujini, pa je vsaj toliko kot nad galerijskimi vsebinami navdušena nad »spremljevalnim programom« – povedano drugače, galerijskimi trgovinami. »V tujini je to zame skoraj enako izpolnjujoča izkušnja kot obisk muzeja ali galerije,« pove. Pa smo spet pri potrošništvu. Rada pa se sprehaja tudi po supermarketih, tja hodi razmišljat. »Supermarkete vidim kot neko vrsto vic. Drsaš naokoli s svojim vozičkom, hkrati si in nisi.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.