Nedeljska poezija #96

Marcello Potocco: pesem iz zbirke Poznam te črne stvari

V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Marcella Potocca iz zbirke Poznam te črne stvari.

Vsake toliko časa

Obstajajo mesta, v katerih se celo moja misel

zvije in postane podobna znamenju za vprašaj.

Pot se v odsotnosti besed pretaka čez čelo.

Pogrešam te. In se kljub vsemu bojim vrnitve

***

v brezperspektivnost kraja, od koder

sem odšel. Zavedam se te nujnosti, najbolj,

kadar se sam sebi zdim kot pločevinka

na polici; iztisnjeno pivo, iztrošeno telo,

***

pogled skozi zamazano steklo. Vadim se

v potrpežljivem čakanju, čeprav se nič

ne spremeni. To potvorjeno velemesto

s starimi ruskimi vagoni pod Vitošo se

***

širi kot komaj opažena guba v drevesa.

Gubica, zarisana na ustnicah, na kaotičnih

dvoriščih ob elektrificiranih tirih. Mogoče

je tukaj isto kot doma. Ali še slabše, pravijo.

***

(Tiste razpadajoče socialistične stavbe

pred tremi urami v Plovdivu.) Ti nimaš, ti

ne poznaš te preteklosti. Nekje si kot

upanje, ki je zmeraj za drugega v drugem.

Marcello Potocco: Poznam te črne stvari

LUD Literatura, 2017

Cena: 19,00 €

Povezava do nakupa >>