»Pri nas je integriteta nadstandard«

Protikorupcijska komisija je minuli teden proti predsedniku vlade Janezu Janši uvedla preiskavo, v kateri bodo ugotavljali, ali je Janša letos poleti pri imenovanju svojega odvetnika Francija Matoza na čelo predsednika uprave slabe banke (DUTB) kršil protikorupcijsko zakonodajo. Natančneje, določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki urejajo nasprotje interesov. Je to le vrh ledene gore? Odgovarja dr. Robert Šumi, ki komisijo vodi od aprila lani. Pred tem je bil od leta 2007 zaposlen na generalni policijski upravi, kjer je v nekem drugem obdobju Slovenije vodil tudi delovno skupino za krepitev integritete policistov.

Gospod Šumi, kakšna je vaša strategija pri vodenju protikorupcijske komisije? 

Želim in si prizadevam za to, da bi se proti korupciji borili sistemsko. Poleg preventive – to je zlasti naš projekt Integriteta: skupni cilj generacij, ki je usmerjen v krepitev integritete na različnih ravneh izobraževalnega sistema – je pomembno, da smo učinkoviti pri nadzoru najpomembnejših problemov slovenske družbe.

In to so? 

Po našem je to kadrovanje v družbah v državni lasti, v nadzorne svete ali uprave. Drug vidik je korupcija pri javnih naročilih zdravstvenega sistema in tretje področje, ki bi ga radi naslovili, je gradbeni sektor.

Kaj opažate na področju kadrovanja, kakšna je tendenca? 

Lahko bi uporabil besedo, da je danes kadrovanje brutalno. Z besedo danes mislim sicer na zadnjih deset let, odkar obstaja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ko se tudi komisija bolj posveča tej temi. V praksi opažamo, da se – ne glede na aktualno politiko – zakonodaja pri kadrovanju ne upošteva, da strokovni kriteriji niso v ospredju oziroma da politika ne pusti strokovnjakom, da bi svoje delo opravljali tako, kot ga znajo. Razumljivo je, da želi imeti vsaka oblast svoje ljudi na najpomembnejših položajih, vendar morata biti pri izboru kadrov v ospredju znanje in integriteta. Ker tega ni, pravim, da je kadrovanje brutalno. Na tem področju smo zato tudi začeli tesneje sodelovati z Združenjem nadzornikov Slovenije.

V Združenju nadzornikov pravijo, da kaj takšnega, kar se dogaja v tem letu na področju kadrovanja, še niso videli. Veliko ljudi naj bi bilo tudi strah, da se bodo po koncu te vlade znašli v kazenskih postopkih. 

Intenziteta teh problemov je v zadnjem obdobju – in konec koncev to zaznava tudi javnost – brez dvoma večja. Pri čemer opozarjam, da me skrbi predvsem za neki higienski oziroma moralni minimum, ki se ga politika ne drži.

Vaše delo je odvisno predvsem od angažiranosti prijaviteljev, nekakšnih žvižgačev. So ljudje prizadeti zaradi padanja standardov ali morda opažate apatičnost?

Pri prijaviteljih opažamo predvsem strah. Številne je strah, da bodo deležni povračilnih ukrepov, če bo kdo izvedel, da so bili pri nas na obisku. V zadnjih 21 mesecih, odkar vodim komisijo, opažam tudi, da k nam hodijo ljudje, ki zasedajo vse bolj pomembne položaje. Želijo povedati svojo zgodbo. Včasih jim lahko pomagamo, včasih pa tudi ne, saj manjkajo listinski dokazi, izpostaviti pa se nihče ne želi. Sam pogrešam morda malce več poguma. Razumem, da je to težko, a stvari bomo naprej premaknili le, če bomo stopili skupaj in se skupaj podpirali.

S policijo dobro sodelujete? 

Podatkov o prijaviteljih, če s tem ne soglašajo, policiji ne razkrivamo. Z njo pa korektno sodelujemo. Torej, za zdaj ni primera, pri katerem policija naše zadeve ne bi sprejela v obravnavo ali bila na kak drug način nekooperativna.

Podpisali ste se pod izjavo, v kateri predstojniki neodvisnih institucij z veliko zaskrbljenostjo ugotavljajo, da se v zadnjem obdobju na neodvisne institucije izvajajo ponavljajoči se pritiski politike. Kako sami občutite neprimerne pritiske? 

Moti nas, da o naših odločitvah, ki so strokovne, oblast v javnosti razpravlja na političen način. Sam sem to občutil po tem, ko smo maja objavili naše mnenje glede predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela. Presodili smo, da njegova funkcija predsednika odbora za revizijo in skladnost pri Mednarodni nogometni zvezi (Fifa) ni nezdružljiva s funkcijo predsednika računskega sodišča. Tedaj se je tudi proti meni osebno začela nekakšna kampanja v obliki vlaganja kazenskih ovadb, omalovaževanja naše institucije, češ da smo paradržavni organ, da smo povezani z ne vem kom iz tranzicije. In seveda se sedaj podobno ponavlja zaradi sprožitve našega postopka proti predsedniku vlade. Sporočilo izjave, ki jo omenjate, je: Pustite nas delati.

Predsednik vlade Janez Janša se je pred enim letom sestal z zdaj že preminulim lastnikom POP TV Petrom Kellnerjem. Z njim se je srečal na štiri oči. Vemo za še več takšnih podobnih sestankov. So sestanki pri predsedniku vlade na štiri oči lahko z vidika integritete sporni? 

Popolnoma jasno je, da mora biti vsako ravnanje javnega funkcionarja zavezano transparentnosti. To pomeni, da ne sme biti nikakršnega dvoma, za kakšno vsebino je pri nekem sestanku šlo. Stvar integritete in poklicne higiene je, da ločiš javno in zasebno. Ko si v funkciji predsednika vlade, občinskega svetnika ali katerikoli drugi javni funkciji, moraš delati v javnem interesu. In mi imamo na komisiji s tem že tudi veliko izkušenj in znamo ugotoviti, kdaj kdo ne ravna po teh načelih.

Pri prijaviteljih opažamo predvsem strah. Številne je strah, da bodo deležni povračilnih ukrepov, če bo kdo izvedel, da so bili pri nas na obisku.

Kako to vidite? 

Kdor ima pojme razčiščene, zna pojasniti, opisati, z dokumenti, dnevnimi redi in pričami, o čem se je s kom pogovarjal. Iz tega lahko ugotovimo, da na pogovoru ni prišlo do skritih dogovorov. To je tudi smisel protikorupcijske zakonodaje.

Poslanec madžarske narodnosti Ferenc Horvath kljub vašemu opozorilu, da odpravi nezdružljivost funkcij poslanca in predsednika krovne manjšinske organizacije, tega ne stori. Kaj lahko KPK naredi v takšnih primerih? 

Ničesar. Doslej smo storili vse, kar smo lahko. Voljenih funkcionarjev ne moremo sankcionirati. Položaj gospoda Horvatha je z vidika zakona nevzdržen, njegovi funkciji nista združljivi in na to lahko le opozarjamo javnost. Večina ljudi, ki jih na to opozorimo, sicer upošteva naše odločbe, gospod Horvath pa pri kršitvi vztraja. Ker je nezdružljivost funkcij urejena v različnih zakonih, smo sicer vladi že predlagali, da se ti primeri poenotijo na enem mestu.

A če bi bilo za takšne primere treba spreminjati zakonodajo ali določati sankcije, to pomeni tudi, da neke osnovne etike pri funkcionarjih ni. 

Drži. Pri nas je integriteta nadstandard. Vrednote so nadstandard. Neskladje med teorijo in prakso, med tem, kar je prav, in tem, kar nekomu ustreza, je izredno veliko.

To opažate tudi pri mednarodnih primerjavah? 

Da, več kot očitno je, da v državah, s katerimi se radi primerjamo, funkcionarji v primeru suma, da so kršili zakon, ali v primeru dvomov o njihovi integriteti, odstopajo. Zadnji je primer Avstrije. Pri nas pa imamo primere, ko funkcionarji celo pravnomočno kršijo zakon in še naprej vztrajajo, da imajo prav. V teh primerih je celotna organizacija, ki jo predstavljajo, njihov talec. Šele ko pri nas spoštovanje integritete ne bo izjema, ampak pravilo, bomo storili korak naprej. Tudi v smislu demokracije in pravne države, če želite. V zasebnem življenju laži ne prenašamo, na področju družbe pa bi radi o teh standardih še kar naprej razpravljali.

To je zdaj primer gospe Pivec? 

V tem primeru, da, na področju laži pri funkcionarjih se moramo kot družba še odločiti, ali se nam to zdi sprejemljivo ali ne.

Do prevzema vodje KPK ste delali na policiji. Ali po vašem mnenju vlada v policiji zadnje leto in pol politično kadruje?

V policiji sem delal 27 let, zadnjih 15 let, pred prihodom na KPK, sem si prizadeval, da bi si policija krepila svoje dobro ime, ugled in da so ljudje z njenim delom zadovoljni. Če zdaj tudi javnomnenjske ankete kažejo drugačno sliko, s tem ne morem biti zadovoljen. V policiji ne sme biti prostora za politiko. Strokovne odločitve ne smejo biti določene s političnimi prepričanji. Generalni direktor policije mora biti strokovnjak, ne politik, in država ali vlada je ta standard dolžna zagotavljati. Minister za notranje zadeve kot prvi. Ali minister za notranje zadeve zdaj ta standard zagotavlja, pa si naj vsak odgovori sam.