Pozdrav iz Zagreba

V torek je bilo potrjeno, da bo Zdenka Badovinac po novem vodila zagrebški Muzej sodobne umetnosti. Ne preseneča, da je na javnem razpisu za vodenje osrednjega hrvaškega muzeja za sodobo umetnost prepričala kot najmočnejša kandidatka; njeno ime na tujem dobro poznajo, ne le zato, ker je Moderno galerijo, osrednjo slovensko kulturno institucijo za sodobno umetnost, vodila kar 28 let, temveč tudi zato, ker je z jasno vizijo, ki je bila doma sicer neredko deležna kritik, institucijo iz majhne države povzdignila v mednarodno pomembno, takšno, ki narekuje tempo v širši vzhodnoevropski regiji.

No, vsaj doslej ga je – danes to ni več samoumevno, saj je bilo ministrstvu za kulturo pod vodstvom Vaska Simonitija pomembneje, da Zdenko Badovinac leta 2020 za vsako ceno zruši s položaja, kot da bi zagotovilo naslednika, ki bi bil vsaj približno enako strokovno podkovan, izkušen in vpet v mednarodni prostor. Sedanji direktor Moderne galerije dr. Aleš Vaupotič nima izkušenj z vodenjem kulturnih institucij, prav tako ne s postavljanjem velikih razstav, celo umetnostni zgodovinar ni, a ministrstvo je posebej zanj priredilo pravila in zdaj lahko institucijo vodi tudi komparativist.

Na Hrvaškem so ravnali prav nasprotno – muzej so v vodenje izročili eni najbolj izkušenih direktoric. Da bo Zdenka Badovinac priložnost iskala in našla na tujem, je bilo po njenem zrušenju pričakovano. Podobno je storil padli direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Matevž Čelik Vidmar in postal del ekipe, ki v romunskem Temišvaru snuje projekt Evropska prestolnica kulture. Doma pa posledice brutalnega političnega kadrovanja v kulturi postajajo vse vidnejše. Ko politika kulturne institucije razume kot plen, je le vprašanje časa, kdaj se bo to poznalo na njihovi strokovnosti, kakovosti, programih, mednarodnih sodelovanjih.

Nedavno objavljeni program Moderne galerije za leto 2022 je že tak – presenetil je denimo s spoznanjem, da težko pričakovanega gostovanja velike mednarodne razstave, ki jo je posebej za MAXXI, osrednji italijanski muzej sodobne umetnosti, ki sodi med najpomembnejše na svetu, kurirala prav nekdanja direktorica Zdenka Badovinac, ne bomo videli. Razstava Večje od mene – Junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije, ki bi jo morali iz Rima pripeljati že septembra, je bila sprva prestavljena na začetek leta 2022. Nato je bila potihoma odpovedana. A zakaj vendar, če pa je bil to eden največjih poklonov sodobni umetnosti iz naše regije in bi gotovo pritegnil mednarodno občinstvo?

Direktor Moderne galerije Aleš Vaupotič pravi, da »kljub pozivom vodstva in zagotovljenim sredstvom kuratorka ni želela izpeljati tega projekta«. Zdenka Badovinac odgovarja, da to ne drži, razstavo je še kako želela pripraviti, a se je izkazalo, da sprva predvideni proračun v višini 40 tisoč evrov za njen prenos v Ljubljano ne bo zadoščal, zato je zaprosila za dodatnih 15 tisočakov, vendar jih direktor ni odobril. Namesto tega je predlagal, naj v Moderno galerijo pripelje vsaj dela, ki pri nas še niso gostovala. »Moj predlog je bil čisto praktične narave, prošnja kustosinji, da izvede projekt,« pravi Vaupotič. Ta predlog je Zdenka Badovinac res zavrnila, saj bi bila to povsem druga razstava, ki bi potrebovala  nov koncept in spremna besedila, za kar pa časa ni bilo.

Dodatnih 15 tisočakov za prenos razstave iz svetovno pomembnega muzeja ni velik strošek. Moderna galerija je podobne zneske v približno enakem obdobju namenjala tudi za druge, manj velikopotezne projekte. Zdi se torej, da si direktor te razstave pravzaprav ni želel gostiti. Verjetno zato, ker je slovenski veleposlanik v Rimu razstavo v muzeju MAXXI še pred odprtjem diskreditiral kot projugoslovansko in »v posmeh obletnici slovenske države«, s čimer je vlada že takrat nakazala, da bo minirala prenos te razstave v Slovenijo. Gotovo pa tudi zato, ker je bila njena avtorica Zdenka Badovinac.

A z njenim odhodom v Zagreb Vaupotičevo delo ne bo nič manj pod drobnogledom, kvečjemu bo delovnje obeh direktorjev poslej laže primerjati.