Telesce

Piccolo corpo, 2021, Laura Samani

Odrešitev.

Še dobro, da obstajajo vraže, miti, folklora in fake news, si verjetno misli Agata (Celeste Cescutti), dekle iz Benečije, ki bi se ji leta 1900 zmešalo, če ne bi bilo vraž, mitov, folklore in fake news: ker rodi mrtvega otroka, je prepričana, da ne bo nikoli krščen, tako da ne bo šel v nebesa, ampak bo na vekomaj veke ostal v jebenih vicah, a izve, da je nekje v Karnskih Alpah posebna cerkev, v kateri lahko trupelce, telesce za hip »čudežno« oživi in zadiha – toliko, da ga lahko na hitro krstijo in odrešijo.

Zato krene na road trip – ne z avtom, ampak peš. Čez drn in strn. Kot Django – le da krste ne vleče za sabo, ampak jo nosi na hrbtu. Predana je svoji misiji – svoji epski želji. Ljudje, ki jih srečuje in ki si jo skušajo podrediti, je ne ustavijo: njena vera je transformativna, odisejada njenega opolnomočenja izgleda kot digresija Dantejeve Božanske komedije, narava – od rek in hribov do gozdov in jam – se postavi na njeno stran ( ja, na stran ženske), protinaravno in nerazumljivo delujejo mizoginične, »srednjeveške«, patriarhalne vrednote, nebinarnost postane ekstatični bonus, vraže, miti, folklora in fake news pa dobijo revolucionarni potencial.

(Kinodvor in streaming na https://www. kinodvor.org/film/telesce)