Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

+ + + +

V dobi, ko ljudje kot gobe srkajo informacije, ne da bi jih mislili, nasvet – razmišljati manj?

Francoska psihoterapevtka je v svoji praksi opredelila skupino pacientov, ki imajo resne težave zaradi premišljevanja. Prevajalka je dobro zadela termin premlevanje, ki je njegov sinonim, a meri bolj na življenjski slog percepcije. Vzemimo nekoga, ki pride na sestanek in v čakalnici na podlagi zbranih revij sklepa o terapevtkini staromodnosti, pogled na njene visoke pete pa ga napelje na psihološki portret etc. Skratka – tip ljudi, ki so ekstremno pozorni na vse detajle (vidne, slušne …) in jih kot detektivi povezujejo v zgodbe, skrite bežnemu pogledu. OK, a v čem je njihov problem?

Posebej privlačijo narcistične osebnosti, te pa njihovo pozornost do sveta preusmerijo nase. Torej idealni par? Strukturno res, toda odnos vodi užitek zlobe in manipulacije, ki postane neznosno travmatičen. Avtorica zatorej nakaže poti za predrugačenje preveč mislečih: na primer – postanite bolj selektivni pri iskanju bližnjih. Takle nasvet je prazen, saj predpostavlja, da je družba kot trgovina z napolnjenimi policami potencialnih partnerjev. A ker se tega zaveda, nadaljuje – sprejmite osamljenost, z implikacijo, da je bolje biti sam s seboj kot v slabi družbi; tu žal ne navede Svendsenove knjige A Philosophy of Loneliness. Čeprav Petitcollinova ne postavi ločnice med premlevanjem in premišljevanjem, značilnim za znanstvenike, ki dajejo misli prednost pred odnosi, jo anticipira v poglavju o nujnosti organiziranja lastnih misli, ki vzpostavlja smiselnost mišljenja glede na objekt, proti premlevanju, ki zajema bolj odnose z drugimi ljudmi. Sploh pa je simpatična njena pragmatičnost – če se utapljate v labirintih zgrešenega odnosa, sprejmite raje načelo več površinskih odnosov.