Boris: W

2022, Sacred Bones

+ + + +

Legendarna japonska zasedba Boris, ki z radikalnim hrupom prah dviguje že skoraj trideset let – pa naj gre za dronovske eksperimente, doomovske epopeje ali sludgeovsko nažiganje –, se je na novi plošči W odločila za nepričakovan slogovni zasuk. Po predlanskem, blago rečeno brutalnem albumu No, na katerem je trojec s crustpunkovskim izživljanjem po dolgem času resnično preizkušal meje poslušljivega, zdaj zadevo nekoliko umirja s svojevrstno interpretacijo dreampopa in shoegaza. To seveda še zdaleč ne pomeni, da je plošča izrazito spokojna – še vedno govorimo o brezkompromisnem trojcu Boris –, a v primerjavi s predhodnico gre za nežno blagozvočje, za pravo milino. Pravzaprav gre za sestrski plošči, za jin in jang: W je epilog, s katerim je Boris, kot pravijo člani zasedbe, sklenil »ponavljajoči se krog surovosti in celjenja«.