Peter Zajec: Skok v pustolovščino

zadržan

Zajčja luknja komerciale.

Metafilmi postajajo vse bolj prisiljeni, narcistični in duhamorni. Primer: Peter Zajec – Skok v pustolovščino. Bea (Rose Byrne) zdaj, v nadaljevanju Petra Zajca, posnetega po zgodbah Beatrix Potter, živi s Thomasom (Domhnall Gleeson) in zajčjo družino, ki jo vodi Peter, obenem pa piše zelo uspešne zgodbe o Petrovih pustolovščinah, toda ko hoče neki založnik (David Oyelowo) odkupiti filmske pravice za njene slikanice, se zajci metazgrozijo: zdaj bodo pa vse skomercializirali! In to bodo storili Američani! In dodali bodo akcijske prizore in avtomobilske pregone! In res, takoj zatem to samoreferenčno stori film, ki ga gledamo (in ki ga režira Američan): Peter namreč z mirnega podeželja zbeži v precej komercialnejše in lukrativnejše mesto.

Ja, nadaljevanja so vedno bučnejša, pompoznejša in bombastičnejša od originala. Ko izve, da ga kanijo filmarji v ekranizaciji njegovih pustolovščin malce »potemniti« in preleviti v bad guya, sklene, da bo to izkoristil – in zares postal bad guy. In že ima tolpo. In že snujejo rop. In ja, občutek imate, da ves čas gleda v kamero – in vam mežika. In si čestita. Manjka le še pojoča veverica – v vlogi naratorke. Brez skrbi, pride – in ne le enkrat. Malo manjka, pa bi napisala tudi recenzijo. (kino)