Zlati fant

za

To športno življenje.

Ko hočejo danes pokazati norosti, neenakosti in neravnotežja sodobnega kapitalizma, film postavijo med borzne špekulante, ki denar – no, obscene, ekscesne, brezmejne količine denarja – ustvarjajo iz niča. Srbski Zlati fant najde lik, ki še bolje povzema vse te norosti, neenakosti in neravnotežja ter ustvarjanje denarja iz niča – nogometaša. Denisa (Denis Murić), ekstremno nadarjenega nogometaša, »novega Maradono«, ki pa je vedenjsko tako problematičen in mentalno tako odpiljen, da ga veliki evropski klub, za katerega igra, odslovi. Vrne se v Beograd, kjer se prepušča nočnim klubom, alkoholu, brezglavemu razvratu, seksu na straniščih, zapravljanju in kokainu, ki ga v slogu Tonyja Montane (Al Pacino), protagonista Stonovega Brazgotinca, snifa povsod – z mize, roke in telefona.

Ker pa njegov menedžer (Andrija Kuzmanović) ne more odplačati svojih hazarderskih dolgov, mu podzemlje ponudi nekaj, česar ne more zavrniti: »Dal nam boš Denisa!« In razštelani Denis – »mnogo lud« – postane last podzemlja, ki naredi vse, da bi maksimiralo donos svoje velike investicije – določijo mu celo osebnega trenerja, karizmatičnega kriminalca (Igor Benčina), ki ga podvrže silovitemu, brutalnemu, bolečemu drillu, tako da je vprašanje le še, ali bo postal Rocky ali Karate Kid. Film ima nekaj sporočil, ki jih v športnih poročilih in občilih ne najdete. Recimo: da bi nastal slaven, drag nogometaš, je potrebnega veliko nasilja – veliko tiranije, grobosti, discipliniranja. Ali pa: kjer se obscene, ekscesne, brezmejne količine denarja ustvarja iz niča, se vedno zraven prilepi podzemlje. Še več, »mlatenja« obscenih, ekscesnih, brezmejnih količin denarja očitno ni brez podzemlja – ali tehnik in filozofij podzemlja. Profiti so preprosto preveliki, nič, ki jih obdaja, pa je preveč mamljiv. In ja, edina konkurenca podzemlja so kreteni. (kino)