Morgan Housel: Psihologija denarja

+ + + + +

Kako ravnati z denarjem, da postanem bogataš?

Avtor, ki ni psiholog – bil je kolumnist pri Wall St. Journalu –, najprej popisuje zgodbe teh, ki so na borzah zaslužili milijone, desetine milijard. Išče princip, a ga ne najde. To, kar je enega pripeljalo na vrh, je drugega pognalo v bankrot. Izlušči pa stalnico pri poražencih: da bi dobili denar, ki ga niso imeli in niso potrebovali, so tvegali in potem izgubili to, kar so imeli in so potrebovali. Še presenečenje: 40 odstotkov sijajno rastočih podjetij je v nekaj letih izgubilo vso vrednost.

Začne torej kot broker, nato gre v smer Diogenesa. Ne do konca, ampak izlušči največje vrednote: razpolagati s svojim časom, nadzorovati, kaj želiš delati, kdaj, s katerimi ljudmi … In stopi na nepredvideno pot bogastva, ki izvira iz tega, da če sem zadovoljen s seboj, bom lahko porabil pol manj za life-style. Pehanje za avtomobili in luksuznimi predmeti ter počitnicami preprosto izpuhti. Od tod zanesljiv vir novega zaslužka: prihranki naraščajo s tem, da potrošimo manj. Ustvarjanje rezerve za pol leta, leto, petletko daje svobodo, da ni treba zgrabiti kakršnegakoli dela in da lahko rečemo tudi – ne.

Ena izmed paradoksalno uporabnih lastnosti je pesimizem. Pričakovati, da bodo stvari slabe, je najboljši način, da smo veselo presenečeni, ko niso. Pesimizem zmanjša pričakovanja, zoži prostor med mogočimi izidi in izidi, ob katerih se izvrstno počutite. Optimizem po drugi strani peha ljudi, ki si ne morejo naenkrat privoščiti 400 dolarjev za nujni primer, da skozi leto potrošijo to vsoto za igre na srečo. Reveže drži v revščini prav optimistična vera v denarni čudež. In moderni standard je v novih ameriških hišah postal absurden: imajo več kopalnic kot stanovalcev.

Smiselno branje.