Temna stran kriptofižolčkov

Če so bitcoini in podobne kriptovalute odgovor na tradicionalno razumevanje denarja in valut, so NFT-ji odgovor na tradicionalen koncept zbirateljstva. NFT-ji (kar pomeni non-fungible tokens, ’nezamenljivi žetoni’) so certifikati pristnosti digitalnih datotek oziroma dokazi v obliki kodnega zapisa, ki potrjujejo, da je neka datoteka pravzaprav original, unikat. V bistvu gre za dobrodošlo, pravzaprav revolucionarno zamisel, ki je postavila temelje za nenavaden, vznemirljiv svet zbirateljstva digitalnih umetnin. A ker je to svet, v katerem se obračajo vrtoglave vsote (težko izsledljivega) denarja, se je ta zamisel seveda hitro izrodila. Po eni strani postaja vse bolj očitno, da tržišče NFT-jev pravzaprav ni namenjeno zbirateljem in novodobnim mecenom, ki podpirajo digitalne umetnike, temveč predvsem kriptograbežljivcem, ki z NFT-ji trgujejo kot s sredstvi investicijskih špekulacij (mnogi skeptiki celoten pojav posledično vidijo kot mehurček, ki le čaka, da poči), po drugi strani pa je zadeva še bolj skrb zbujajoča: NFT-ji so postali sredstvo za težko izsledljivo pranje denarja, davčne utaje, spletne prevare in pogoste kraje intelektualne lastnine.

Prismuknjene zadevice

NFT-ji umetnikom omogočajo, da svoja digitalna dela na spletnih dražbah prodajajo za vsote, primerljive z vrednostmi fizičnih del najslavnejših (že preminulih) umetnikov. NFT digitalne umetnine The Merge, dela skrivnostnega umetnika (ali kolektiva) Pak, je konec lanskega leta podrl rekord najdražje prodane umetnine še živečega umetnika: prodan je bil za dobrih 80 milijonov evrov. Pred tem je bil rekorder ameriški vizualni umetnik Beeple, ki je tudi eden glavnih krivcev za popularizacijo kriptoumetnosti in je lani marca svoje delo Everydays: The First 5000 Days, kolaž satiričnih risb vprašljive estetske vrednosti, prodal za 58,2 milijona evrov.

Sloviti britanski umetnik David Hockney, čigar dela so pred vzponom NFT-jev dosegala rekordne cene med še živečimi umetniki, NFT-jem pravi kar »MPG-ji«, kar naj bi po njegovem pomenilo »mednarodni prevaranti in goljufi«, Beeplove stvaritve pa je za podkast Waldy and Bendy’s Adventures in Art označil za »male prismuknjene zadevice«. Ne zgolj sloviti umetniki – tudi mnogi umetnostni kritiki opozarjajo, da je trg z NFT-ji hitro postal poligon, na katerem »slaba umetnost« vznika kot gobe po dežju. Kot so zapisali pri časniku The Guardian, je trg z NFT-ji po mnenju mnogih kritikov »dom za moralno bankrotirane, okoljsko vandalistične grabežljivce, katerih stvaritve se komajda kvalificirajo kot umetnost«.

Temna stran kriptofižolčkov Je razvpita tehnologija NFT prihodnost umetnostnega trga ali predvsem sredstvo za pranje denarja, davčne utaje in umetno napihovanje cen, ki tvori krhek, močno prenapihnjen mehurček?

A za trenutek odmislimo estetsko vprašljivost najodmevnejših kriptoumetniških del in pomislimo, zakaj tehnologija NFT pomeni tako radikalen korak v evoluciji distribucije in zbirateljstva sodobne (digitalne) umetnosti: kriptoumetniški trg naj bi eliminiral potrebo po posrednikih oziroma trgovcih z umetninami, saj lahko umetniki svoja dela na spletnih dražbah prodajo neposredno kupcem, kar naj bi ogrozilo monopol umetnostnega trga, ki je v domeni velikih komercialnih galerij in največjih dražbenih hiš. Četudi z določeno umetnino trguje posrednik, naj bi pri vsaki kupčiji z digitalno umetnino, overjeno z NFT-jem, profitiral tudi njen avtor.

Črno na belem se torej zdi tehnologija NFT oziroma kriptoumetniški trg izrazito egalitaren, transparenten in do ustvarjalcev pravičen sistem, ki demokratizira distribucijo umetniških izdelkov in izboljša mnogo hib, s katerimi je že v osnovi obremenjen tradicionalni umetnostni trg. Resničnost pa še zdaleč ni tako rožnata. »Slaba umetnost, slabe politike, slab vpliv na okolje – situacija z NFT-ji ni videti dobro: kristalno jasno je, da bo mehurček počil. Vprašanje je le, kdaj,« je na svoji spletni strani zapisal slavni umetnostni kritik Waldemar Januszczak.

Špekulacijska blaznost

Robert Norton, direktor podjetja Verisart, ki se ukvarja z NFT-certifikati, je trenutno stanje na kriptoumetniškem trgu za časnik The New York Times opisal kot »špekulacijsko blaznost«. Zelo skeptičen je do vzdržljivosti tega trga. »Živimo v trenutku kolektivne histerije,« pravi.

NFT-ji še zdaleč niso le certifikati za pristnost digitalnih umetnin. Najprej so se razširili kot digitalne različice zbirateljskih kartic, ki jih krasijo podobe slavnih športnikov: NFT nekajsekundnega posnetka, na katerem LeBron James zabija na koš, je bil na primer prodan za skoraj pol milijona evrov. Čeprav se to zdi absurdno, lahko zbirateljstvo sodobnih različic tradicionalnih zbirateljskih predmetov še nekako razumemo, nekoliko težje pa je doumeti vrtoglave vrednosti digitalnih datotek, kot so spletni memi, tviti, preproste računalniške grafike in podobno.

Ja, s pomočjo NFT-jev si lahko zdaj zbiratelji lastijo celo »originale« spletnih memov – NFT ikoničnega mema presunjenega kužka Doge je bil na dražbi prodan za skoraj 3,5 milijona evrov, danes je njegova vrednost ocenjena na dobrih 190 milijonov –, ali pa denimo originale zapisov na Twitterju – NFT prvega tvita vseh časov so prodali za vrtoglavih 2,5 milijona evrov.

Če povzamemo Kennetha S. Rogoffa, profesorja ekonomije s Harvarda, je glavni problem kriptovalut, da ljudem omogočajo velike transakcije, ki jih regulatorni organi ne morejo zlahka izslediti. Pomagajo torej pri davčnih utajah, pranju denarja, kriminalu in terorizmu.

Skratka, tehnologija NFT omogoča, da vse, kar je digitalno, dobi svojo ceno in potencialnega lastnika. Naj gre torej za meme, tvit, podobo, video ali skladbo, vsaka digitalna datoteka ima svoj original, in ko je ta overjen z NFT-podpisom, je zanj marsikdo pripravljen odšteti zajetno vsoto. A kot rečeno, glavna ciljna skupina tega trga pravzaprav niso dejanski zbiratelji umetnin ali kriptobogataši, ki ne vedo, kaj početi s hitro pridobljenim premoženjem, temveč zlasti priložnostni poslovneži. NFT-ji so postali edinstvena zbirateljska dobrina in mnogi investitorji v njej prepoznavajo priložnost za zaslužek. David Gerard, strokovnjak na področju kriptovalut, je za BBC izjavil, da NFT-je večinoma prodajajo »kriptograbežljivci«, in dodaja, da so to »isti ljudje, ki že od nekdaj skušajo iskati nove oblike ničvrednega čarobnega fižolčka, s katerim lahko služijo dejanski denar«.

Celo Beeple, prvi mož NFT-jev, je skeptičen do vzdržljivosti kriptoumetniške infrastrukture: že dan po rekordni dražbi je za revijo Insider izjavil, da misli, »da gre za mehurček«, in nadaljeval, da »če še ni mehurček, bo to na neki točki postal, saj preprosto tako veliko ljudi hiti v ta prostor«. Reviji The New Yorker je pozneje zaupal, da je (kripto)zaslužek, ki ga je dobil prek rekordne prodaje v dražbeni hiši Christie’s, že unovčil v 53 milijonov dobrih starih ameriških dolarjev (več kot 46 milijonov evrov).

Jadralni klub zdolgočasenih opic

Eden najprepoznavnejših primerov slabe NFT-»umetnosti«, ki se prodaja po umetno napihnjenih vrtoglavih vsotah, so grafike Bored Apes (zdolgočasene opice, op. p.). Te je ustvarilo razvpito zagonsko podjetje Yuga Labs, ki je svoje nesramno drage NFT-je populariziralo s pretkano marketinško strategijo: sličice opičjakov za več sto tisoč dolarjev kupujejo različni zvezdniki in influencerji, saj so se te vzpostavile kot nenavaden statusni simbol. Nakup NFT-jev zdolgočasene opice kupcem omogoči ekskluzivni vstop v »Jadralni klub zdolgočasenih opic«, zasebno klepetalnico na platformi Discord, kjer naj bi se družili tudi zvezdniki, kar v past slabih naložb zvabi mnogo njihovih oboževalcev.

Svoje drage opičje NFT-je sta tako v nedavnem izjemno nerodnem televizijskem intervjuju občudovala denimo voditelj Jimmy Kimmel in influencerka Paris Hilton. Pop zvezdnik Post Malone si je NFT opice, za katerega je menda odštel skoraj 650 tisoč evrov, nabavil kar v uvodu videospota za skladbo, ki jo je posnel s kanadskim nostalgikom The Weeknd. Šestmestne vsote so za zdolgočasene opice zapravili tudi raper Eminem, pop pevec Justin Bieber in EDM-didžej Steve Aoki.

Kot je v zapisu za Washington Post opozoril sloviti glasbeni kritik Anthony Fantano, ki navadno sicer deluje na YouTubu, »vse skupaj smrdi po astroturfing kampanji za ustvarjanje zanimanja za cenene krace primatov«. Pri časniku Guardian pa so prepričani, da bi »razcvet NFT-jev zdolgočasenih opic moral končati vsako romantično predstavo o NFT-umetnosti«, saj »na prvo mesto postavlja potrošniško izkušnjo in nima prav nič opraviti z opolnomočenjem umetnikov: gre le za hranjenje zbirateljskih egov«.

NFT kot mehanizem za pranje denarja

Ob vsem tem ne preseneča, da so pri itch.io, eni od vodilnih spletnih trgovin za indie videoigre, te dni na Twitterju izjavili: »NFT-ji so prevara. Če menite, da so legitimno uporabni za karkoli drugega kot za izkoriščenje ustvarjalcev, finančne prevare in uničevanje planeta, vas prosimo, da ponovno ovrednotite svoje življenjske odločitve.« Podjetje je s prevaro izenačilo celoten trg z NFT-ji in v tem prepričanju ima mnogo somišljenikov, ki astronomske cene NFT-jev prepoznavajo kot umetno napihnjene. Mnogi nepridipravi NFT-je za previsoke vsote prodajajo kar sami sebi in s tem ustvarijo iluzijo povpraševanja. Tako prelisičijo naivne kupce, ki se odločijo za slab nakup.

Najtežavnejši vidiki trgovanja z NFT-ji pa so pravzaprav tesno povezani s splošnimi skrbmi kriptoekonomije. »Glavni problem kriptovalut je, da ljudem omogočajo velike transakcije, ki jih vlada ne more zlahka izslediti. Pomagajo olajšati davčne utaje, pranje denarja, kriminal in terorizem,« je v intervjuju za The New York Times povedal Kenneth S. Rogoff, profesor ekonomije s Harvarda.

Državna zakladnica Združenih držav Amerike je nedavno izdala poročilo, ki opozarja na številne skrbi, povezane s tržiščem NFT-jev. Opozarja na dokaze o pranju denarja, davčnih utajah in podobnem finančnem kriminalu na visokoumetniškem trgu: NFT-ji naj bi kriptokriminalcem omogočali, da denar premikajo zunaj nadzornega dosega regulativnih organov.

Kriptoanalitik Mr. Whale (oziroma Cryptowhale) v zapisu na platformi Medium opozarja, da je tržišče NFT-jev, ki je danes vredno že skoraj 35 milijard evrov, pravzaprav le »fasada, ki nezakonite dobičke ultrabogate elite prikazuje kot zakonite«. Kot nadaljuje, se »za fasado množice zdolgočasenih bogatašev, ki digitalne umetnine kupujejo po noro visokih cenah, skriva zlovešča in pretkana shema pranja denarja«.

Prav tako pa eksplozija trga z NFT-ji številne priložnostne zaslužkarje spodbuja h kraji: nepridipravi s spleta snamejo neko podobo in jo brez privolitve njenega avtorja na

dražbi prodajo za zajetno vsoto. Tovrstnih primerov je veliko: uporabniki blockchain tehnologij so navadno anonimneži, zavarovani s kompleksnimi enkripcijami; kot take jih je navadno skoraj nemogoče izslediti in kaznovati.

POVEZANI ČLANKI:

• Kupujem lokalno
• Okoljske skrbi