Proti popolni nekompetentnosti

V ponedeljek, na isti dan, ko so se zaposleni na RTV Slovenija odločno uprli napadalnemu vmešavanju vladajoče politike v njihovo hišo, je prekipelo tudi zaposlenim v Moderni galeriji, naši osrednji kulturni ustanovi za sodobno vizualno umetnost. Jasno in glasno, z imeni in priimki, ki so jih prispevali skoraj vsi zaposleni, od direktorja Aleša Vaupotiča zahtevajo odstop, od vlade in ministra za kulturo Vaska Simonitija pa takojšnjo direktorjevo razrešitev.

V Moderni galeriji vre že dolgo, že vse od Vaupotičevega prihoda aprila lani, ko ga je ministrstvo za direktorja izbralo, čeprav ni bil najkompetentnejši kandidat – to je bila, kot je ugotovil strokovni svet Moderne galerije, dotedanja direktorica Zdenka Badovinac. A ministrstvo je vseeno imenovalo Vaupotiča – človeka brez izkušenj z vodenjem muzejev in pripravo razstav, celo brez ustrezne izobrazbe, saj ni umetnostni zgodovinar. No, pri tem pogoju mu je ministrstvo pravočasno prihitelo na pomoč in tik pred objavo razpisa ustanovni akt Moderne galerije spremenilo tako, da je direktor po novem lahko vsak družboslovec – tudi tisti, ki je študiral primerjalno književnost kot Vaupotič.

A to je bil šele začetek. Danes, skoraj leto po imenovanju, je jasno, da bolj neprimernega kandidata tako rekoč ne bi mogli izbrati. Zaposleni opozarjajo, da Vaupotič z nevestnim in nepravilnim delom osrednjemu in edinemu državnemu zavodu za moderno in sodobno umetnost povzroča večjo škodo ter hujše motnje pri opravljanju dejavnosti. Z neustreznim ravnanjem pa deluje tudi v škodo zaposlenih.

Kakšni so konkretni očitki iz štiristranskega dopisa? Zaposleni direktorju očitajo, da področja delovanja ne pozna, vendar tudi strokovnih sodelavcev ne posluša. Še več, ne meni se zanje. Namesto pomočnika direktorja za poslovanje, torej ekonomista ali pravnika, ki bi ga hiša nujno potrebovala, je zaposlil pomočnika za strokovne zadeve. Samovoljno je ukinil del stalne razstave v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, o razstavah se dogovarja mimo stroke, favorizira zunanje razstavne projekte, ki nimajo zveze s programsko vizijo hiše. Očitajo mu tudi, da zaposlenih ne obvešča o novih zaposlitvah in celo novih oddelkih v Moderni galeriji, da nanje pritiska, jih ustrahuje, ponižuje in nanje prelaga vodstveno odgovornost, hkrati pa s sredstvi ravna negospodarno ...

Očitki so resni in terjajo takojšnje ukrepanje. Predvsem vlade oziroma ministrstva, kjer naj bi svojemu favoritu že pred časom svetovali, naj vzpostavi boljšo komunikacijo z zaposlenimi, a se to ni zgodilo.

Po naših podatkih se je Vaupotič, potem ko je prejel dopis zaposlenih, z njimi želel pogovoriti, a so ga zavrnili. Čas za pogovor se je iztekel. Zahtevajo, da odide.

To, da so se zaposleni v Moderni galeriji pri svojih zahtevah izpostavili tudi poimensko, je v času, ko vsak kritični glas zoper vladne odločitve tvega protiudarec, izjemno pogumno dejanje. A morali so se izpostaviti, saj dobrobit pomembne institucije, v kateri so zaposleni, očitno lahko branijo le še oni.

S tem so postavili standarde tudi za druge nacionalne kulturne institucije, ki se jim godi podobno. Prebudite se!