18. 3. 2022 | Mladina 11 | Kultura
Moč pripovedovanja
Vrača se festival Bobri, ki bo pokazal, kako otroke in mlade po pandemičnem zatišju nežno in postopoma spet popeljati v kulturo
Ustvarjanje na otvoritvi lanskih, zaradi pandemije na september prestavljenih Bobrov
© Nada Žgank
Po dolgem zatišju, ki je bilo posledica pandemije, se vrača ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki najmlajšim že od leta 2009 ponuja pester nabor predstav, muzejskih in galerijskih dogodkov ter delavnic. Bobri so že od samega začetka festival, ki ga otroci in njihovi starši komaj čakajo. Vstopnice za dogodke so vedno pošle v hipu. Tako priljubljen je postal zaradi kakovostnega, premišljeno izbranega programa, pa tudi zato, ker so vse dogodke vedno ponudili brezplačno, da bi si jih lahko ogledali vsi otroci ne glede na socialni status.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
18. 3. 2022 | Mladina 11 | Kultura
Ustvarjanje na otvoritvi lanskih, zaradi pandemije na september prestavljenih Bobrov
© Nada Žgank
Po dolgem zatišju, ki je bilo posledica pandemije, se vrača ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki najmlajšim že od leta 2009 ponuja pester nabor predstav, muzejskih in galerijskih dogodkov ter delavnic. Bobri so že od samega začetka festival, ki ga otroci in njihovi starši komaj čakajo. Vstopnice za dogodke so vedno pošle v hipu. Tako priljubljen je postal zaradi kakovostnega, premišljeno izbranega programa, pa tudi zato, ker so vse dogodke vedno ponudili brezplačno, da bi si jih lahko ogledali vsi otroci ne glede na socialni status.
Zadnji dve leti so bili otroci in mladi zaradi pandemije izjemno prikrajšani za »normalno« socializacijo, prav tako jim je bil onemogočen stik z umetnostjo. Tudi Bobre je pandemija močno prizadela in pred letošnjim festivalom so se organizatorji znašli pred resnim izzivom. Kako namreč otroke in njihove starše spet pripeljati na dogodke, da bo to zanje varno in jim kulturno udejstvovanje ne bo prevelik šok, saj tega morda niso več vajeni, najmlajši pa ga zaradi dolgotrajnih omejitev morda še nikoli niso doživeli? Kako jih spodbuditi, da bodo brskali po kakovostnih programih, spremljali napovedi, ostali zahtevni, kulture željni obiskovalci, ki v njej vidijo smisel?
Rešitev je bila pravzaprav na dlani. Kot pravi programska vodja in koordinatorka festivala Bobri Tadeja Pungerčar, so po dveh letih distanciranja v družbi »zaznali potrebo po druženju, poslušanju, pogovorih, deljenju vtisov, stisk, zgodb, dogodivščin … Tudi o tem, kaj se nam dogaja v času, v katerem smo. Otroci in odrasli čutimo potrebo, da bi o tem spregovorili – bodisi z besedami, bodisi s sliko ali celo še kako drugače.« Prav zato so za rdečo nit festivala izbrali pripovedovanje, pa tudi ilustracijo. Oboje omogoča, da se otroci h kulturi vrnejo zelo nežno, počasi, postopoma.
Pripovedovanje je ena najstarejših oblik medgeneracijske komunikacije in prenosa kulturnega izročila. Dr. Robi Kroflič, redni profesor za področji obče pedagogike in teorije vzgoje na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pravi, da s pripovedovanjem »pozornost usmerimo na eksistencialno pomembne vsebine na način, ki vzburi čutno zaznavanje, emocionalni odziv, radovednost in imaginacijo, s pomočjo katere vsebino pripovedi približujemo možnim scenarijem naše življenjske zgodbe, kar omogoči izkušnjo poslušalca oziroma gledalca«. Za najmlajše je to izjemnega pomena, saj je »doživeto pripovedovanje v primerjavi s suhoparnim podajanjem golih informacij izrazito močno, celo nenadomestljivo pedagoško orodje«.
V teh nenavadnih časih, po dolgih lockdownih, šolanju na daljavo in karantenah, se zdi pomen pripovedovanja še toliko večji. Predvsem zato, ker nam je koncentracija, potrebna za daljše poslušanje, padla. Zato letošnji festival Bobri ne bo predstavljal le inovativnih umetniških oblik pripovedovanja, »temveč bomo spodbujali tudi aktivno poslušanje in opazovanje okolice, uporabo domišljije, ustvarjalnost in predvsem sodelovanje«, pravi Tadeja Pungerčar.
Prav tako bodo letošnji Bobri, ki bodo med 26. marcem in 9. aprilom potekali na 35 prizoriščih po vsej Ljubljani, posebno pozornost namenili temu, da bi otroci skozi umetnost lahko podoživeli usodo junakov, se z njimi identificirali, reševali njihove dileme, jih poskušali razumeti ... S tem bodo krepili zavedanje o sebi, gradili bodo svojo identiteto in se hkrati laže postavili v čevlje drugega.
Dvainštirideset producentov bo v sklopu festivala pripravilo kar 120 dogodkov, ki so namenjeni več tisoč obiskovalcem. Festival se bo odprl s premiero predstave Razcufane zgodbe po besedilu Petra Svetine. Ta bo uprizorjena v Slovenskem mladinskem gledališču, ki je poleg Vodnikove domačije Šiška producent otvoritvene predstave in tudi izvršni producent celotnega festivala; prirediteljica festivala pa je Mestna občina Ljubljana.
Festival bodo obogatila tudi številna gostovanja iz tujine, denimo gledališka predstava Ocean (Avstrija), cirkuško-plesna predstava Ramazuri (Madžarska) in gibalna predstava za dojenčke Ninabu (Hrvaška), pa pester nabor literature, igranih in animiranih filmov (te si bo mogoče ogledati v Kinodvoru), delavnice ... Zelo pomemben je tudi projekt Bobrove mlade oči, ki »mladim odpira vrata v svet umetnosti«. In s tem vrata v svet. Kot pravi Tadeja Pungerčar, namreč »umetnost omogoča razvoj empatije, senzibilizira in razvija domišljijo. Spodbuja sodelovanje, soustvarjanje, deljenje in artikulacijo misli in idej«.
Festival Bobri si vselej prizadeva, da medse povabi vse mlade, tudi socialno ogrožene. Zato bodo tudi tokrat vse prireditve brezplačne. Potrebujete le vstopnice, ki jih lahko prevzamete v soboto, 19. marca 2022, med 11. in 14. uro v Klubu Slovenskega mladinskega gledališča na Vilharjevi 11 v Ljubljani (kasneje pa v Prodajni galeriji gledališča na Trgu francoske revolucije).
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.