Rešilec

za

Perpetuum mobile.

Will Sharp (Yahya Abdul-Mateen II) je iraški veteran, ki je izgubil vse iluzije – za domovino je tvegal življenje, zdaj pa nima niti toliko denarja, da bi lahko svoji hudo bolni ženi plačal operacijo. Brez operacije bo umrla. Kapitalizem, alergičen na socialno državo in univerzalno zdravstvo, ni ne sočuten ne solidaren, temveč krut in sadističen – kot vojna. Na srečo je brez iluzij o kapitalizmu tudi njegov barabinski brat Danny (Jake Gyllenhaal), ki ravno načrtuje veliki rop – iz slabo varovane losangeleške banke kani odnesti 32 milijonov dolarjev, zato potrebuje dobrega vojaka. Will je voljan, a se izkaže, da banka ni ravno tako slabo varovana. Zgodi se jima Vročina. In ko ugotovita, da jima je rop eksplodiral v obraz, jima ne preostane drugega, kot da ugrabita rešilca, v katerem sta atraktivna bolničarka (Eiza González) in kritično ranjeni policaj, potreben operacije.

Toda rešilec se prelevi v tisti avtobus iz Hitrosti – ne sme se ustaviti. Pregon je neskončen, akcija vsepovsodna, adrenalin bombastičen, gospodarska škoda brezmejna, kaos nalezljiv. Nadomestek socialne države je spektakel. Eksplozije so bolj emocionalne od kapitalizma. Glavni junak tega ringelšpila – sicer rimejka skoraj dvakrat krajšega danskega trilerja iz leta 2005 – so nore, manične, hiperaktivne kamere, ki kar tekmujejo (dronske še toliko bolj), katera bo bolje ujela to »kreativno destrukcijo« kapitalizma. Če je vojna, potem je vojna za vse. Michael Bay – avtor Podlih fantov, Alcatraza, Armageddona in Transformerjev – počne to, kar počne najbolje: vojno pripelje domov. To je njegov Živeti in umreti v Los Angelesu. Will in Danny sta njegova Bonnie in Clyde. (kino)