So k imenovanju Aleša Vaupotiča pripomogla tudi osebna poznanstva?

Znano je, da se je minister za kulturo Vasko Simoniti med prijavljenimi na razpise za direktorje nacionalnih muzejev v letih 2020 in 2021 odločal izključno na podlagi priporočil, ki so jih pripravile komisije, sestavljene iz njegovih podrejenih, praviloma kadrov stranke SDS in vplivnih javnih uslužbencev. Med temi je bila tudi Judita Krivec Dragan, na ministrstvu že leta zaposlena kot skrbnica Moderne galerije, pa tudi Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Gre za pomembno birokratko, katere vpliv se je pod ministrom Simonitijem še povečal, saj sta si oba želela imeti več besede v javnih institucijah pod njunim patronatom.

Dr. Aleša Vaupotiča, ki je pred letom postal novi direktor Moderne galerije, Judita Krivec Dragan dobro pozna. Še bolje ga pozna njen mož, novomedijski umetnik Srečo Dragan, soavtor prvega videa, v davnih sedemdesetih letih narejenega v Sloveniji, saj je bil Vaupotičev mentor pri magisteriju in doktoratu. Skupaj s študenti je tedaj zasnoval ArtNetLab, ki je pozneje prerasel v javni zavod. Vodila sta ga Aleš Vaupotič in njegova partnerka Narvika Bavcon.

Vaupotič svojega mentorja zelo ceni. Ne le da se je sam kot umetnik preizkušal na sorodnem področju, med drugim je Sreču Draganu posvetil tudi raziskovalni projekt Trajnostna digitalna hramba slovenske novomedijske umetnosti, ki mu ga je lansko pomlad odobrila javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS); del tega projekta se ukvarja z Draganovo retrospektivno razstavo Prostor, vržen iz tira, ki je bila v letih 2016–2017 na ogled v Moderni galeriji.

Ta projekt je še posebej zanimiv, ker ga je Vaupotič prijavil kot zaposleni na Univerzi v Novi Gorici, ko so mu ga odobrili, pa je že postal direktor Moderne galerije. Ker je projekt želel obdržati, se je domislil, da bi v muzeju vzpostavil poseben raziskovalni inštitut, ki bi omogočal tudi sodelovanje z ARRS. Zaposleni so temu odločno nasprotovali, češ da se Moderna galerija z raziskovanjem že tako ali tako ukvarja, raziskovanje je del temeljnega muzejsko-galerijskega dela, del javne službe, z njim se ukvarjajo tudi v okviru evropskih projektov. Čemu bi torej ustanovili še poseben raziskovalni inštitut, in to ob zavedanju, da je, kot so potrdili nekdanji direktorji drugih muzejev, ministrstvo v zadnjih letih ustanavljanju natanko takšnih inštitutov nasprotovalo, češ da jih je že preveč?

Tedaj je takšne inštitute imelo šest muzejev. Danes jih ima sedem. Pod sedanjo garnituro so zadržki nenadoma izginili in Moderna galerija je oktobra lani registrirala raziskovalno dejavnost pri ARRS. Novi raziskovalni inštitut je začel delati 1. novembra 2021.

Na ministrstvu danes pravijo, da je Vaupotič Moderni galeriji s tem prinesel dodatnih 300 tisoč evrov. Tudi sam trdi, da ji je zagotovil dodaten vir sredstev. A ne pozabimo, da je to še vedno raziskovalni projekt Univerze v Novi Gorici in tudi Vaupotič zdaj ob 100-odstotni direktorski zaposlitvi v Moderni galeriji tam opravlja 20-odstotno dopolnilno raziskovalno delo. To še dodatno potrjuje, da je bil raziskovalni inštitut ustanovljen, da bi raziskovalni projekt lahko ostal v Vaupotičevih rokah. Je pa ta na položaju direktorja medtem ARRS res že zaprosil za sofinanciranje novega projekta, ki bi bil projekt Moderne galerije.

Na ministrstvu za kulturo so ponosni, da novi raziskovalni inštitut Moderne galerije proučuje eno od razstav te institucije. Niso pa dodali, da gre za razstavo moža zaposlene na ministrstvu, ki je pripomogla k Vaupotičevemu zmagoslavju in mu vse od takrat krije hrbet.

Morda ne po naključju, Moderna galerija naj bi letos za odkup del Sreča Dragana namenila deset tisoč evrov. Enak znesek naj bi bil predviden za njegovo razstavo v okviru novoustanovljenega Laboratorija za nove medije v tej instituciji.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>