Golob: »Vsi si želimo vrnitve v stanje normale, ko nismo imeli vse te navlake«

Robert Golob je novi obraz, zelo verjetno bo tudi novi premier, ampak še večje vprašanje je, ali se bo znal tudi lepo postarati. Je njegovo gibanje to, na kar mnogi čakajo že leta, bo njegova stranka v slovensko politiko dejansko prinesla dolgoročno normalnost in stabilnost, ki si je mnogi želijo? Za zdaj Gibanju Svoboda dobro kaže. Njegovi največji politični nasprotniki kot da ne najdejo pravega odgovora. Janez Janša, ki ne zna pojasniti izvora svojega premoženja, in SDS, ki jo tožilci preiskujejo zaradi pranja denarja, Robertu Golobu težko kot največji greh očitata visoko plačo. Ampak slovenskih liberalcev seveda Janez Janša nikoli ni ogrožal tako kot kritična javnost. In tudi na tem področju Gibanje Svoboda za zdaj lepo napreduje. Na Mladini smo bili recimo kritični do njihovih izhodišč zdravstvene reforme. Ki pa so jih medtem že spremenili in popravili. Na papirju sicer, ampak vseeno pohvalno.

Kdaj je bil tisti trenutek, ko ste se dokončno odločili za vstop v politiko? 

O tem sem začel razmišljati že v začetku lanskega leta. Intimno sem se dokončno odločil okoli novega leta.

Razmeroma pozno. Janševa vlada vas je začela napadati že novembra. Zakaj je trajalo toliko časa? 

Taka odločitev je prelomna za vsakega posameznika. Z vsakim mesecem je v meni vse bolj dozorevalo spoznanje, da se moram tudi sam aktivno vključiti v politiko, če želim res kaj spremeniti v državi in družbi. Po naravi nisem tak, da bi stal ob strani in čakal na druge. V pogovorih z ljudmi sem spoznaval, da naša država ne gre v pravo smer.

Tudi mi smo vas prepričevali, se spomnite? Vi pa ste trdili, da se to ne bo zgodilo. 

Drži, pozornost javnosti je bila velika in moja odločitev je bila na koncu plod obojega. Spoznal sem, da se ne morem več zanašati na nekoga drugega, ki bi odpravil to negotovost. Po drugi strani pa je tudi neizmerna pozornost medijev v lasti podjetij iz kroga Viktorja Orbána, ki je prerasla v iracionalno gonjo, pripomogla, da je bila odločitev na koncu lažja.

Kaj to pomeni, da ni bilo nikogar, ki bi odpravil negotovost? 

Po novembru, ko je bilo okrog Gen-I ogromno negotovosti, me je obiskalo veliko ljudi, ki so si želeli spremembe oblasti. Vsi so govorili: pridruži se nam. Prvega januarja pa mi je že bilo bolj ali manj jasno, da iz vseh teh pobud ne bo nič. Zavedel sem se, da se nihče drug ne bo izpostavil. In to je bila točka preloma. Druge izbire sploh ni bilo.

Je bilo preostale strah? 

Strah ni prava beseda. Na sredini, pri liberalcih, obstaja nekakšno stanje duha, po katerem smo vsi liberalci seveda proti obstoječi vladi, hkrati pa smo vsak v svoji coni udobja, iz katere se nihče ne želi premakniti. Liberalci čakamo, da se bo kdo drug izpostavil, da bi se mu pridružili ali ga podprli. Tudi sam sem čakal.

Da bi se ustanovila stranka, da bi se pojavil neki kandidat, nekdo, ki bi se mu pridružili?

Da. Spomnite se – kar nekaj ljudi, ki so se tedaj javno izpostavili, je bilo do sedanje oblasti zelo kritičnih, na koncu pa nihče ni hotel storiti naslednjega koraka. Nočem biti kakorkoli žaljiv do njih, saj jih dobro razumem. Cona udobja je bil zame Gen-I, kjer sem imel službo, v kateri sem lahko izpolnjeval svoje poslanstvo zelene preobrazbe energetike. Cona udobja pa je tudi, da nisi deležen pretirane pozornosti madžarskih medijev, saj tega pa res nikomur ne privoščim.

Obstaja pa tudi alternativna interpretacija: v politiko ste tokrat stopili drugič. Obakrat je bil vaš vstop v politiko posledica omejevanja vaše podjetniške dejavnosti. Prvič ste šli v Pozitivno Slovenijo, ko ste morali prodati svoj delež v podjetju Gen-I. Se v politiko odpravite takrat, ko so ogroženi vaši zasebni interesi? 

Ne. Zdaj prvič zares vstopam v politiko. Cona udobja je, da imaš v življenju mir. Da delaš tisto, kar želiš, in da imaš mir pred vsem tem sranjem, ki se valja v politiki. Ko sem postal podpredsednik Pozitivne Slovenije, nisem stopil iz lastne cone udobja, saj niti nisem kandidiral za poslanca niti nisem prevzel kakšne funkcije. Pa tudi tedaj nisem šel v Pozitivno Slovenijo, ker bi bili ogroženi moji zasebni interesi. Zgodba je drugačna: leta 2011 sem prodal svoj delež v podjetju, iz lastnika sem se prelevil v menedžerja in tako omogočil podjetju, da je zacvetelo. Naslednje leto smo zato lahko v Gen-I razbili oligopol na področju plina. Pri tem sta bila najbolj prizadeta poldržavni Geoplin in Energetika Ljubljana, kjer je bil župan Zoran Janković. Kot vidite, smo bili vedno precej samosvoji, a vedno usmerjeni v javno korist.

Na sredini, pri liberalcih, obstaja nekakšno stanje duha, po katerem smo vsi liberalci seveda proti obstoječi vladi, hkrati pa smo vsak v svoji coni udobja, iz katere se nihče ne želi premakniti.

Ste verjetno najboljši strokovnjak na področju trgovanja z elektriko v Sloveniji. Bo držalo, da ste se tega posla dejansko naučili s pomočjo Istrabenzove enote na Dunaju, torej v času, ko je Istrabenz vodil Igor Bavčar? 

Da, ko sem leta 2002 ustanovil svoje podjetje, je bil prav Igor Bavčar tisti, ki me je prvi povabil, da sodelujem z Istrabenzom. Kasneje se je pridružilo še Gorenje. Leta 2004 smo kupili podjetje APC na Dunaju. Ukvarjalo se je z maloprodajo električne energije, ki jo je dobivalo od Verbunda, največjega avstrijskega proizvajalca. Podjetje smo upravljali dve leti, nakar so ga Avstrijci zaradi sprostitve regulatornih zahtev odkupili nazaj. Vzporedno s tem smo se v Sloveniji v podjetju Istrabenz-Gorenje (IG) ukvarjali s trgovanjem na mednarodnih trgih. Gen-I je potem nastal leta 2006, ko smo obe dimenziji združili v celoto.

Kako pa gledate na Bavčarja in njegovo zgodbo? 

Nisem njegov odvetnik, še manj razsodnik. Ampak moja izkušnja z njim je bila dobra. Glede nas, torej glede hčerinskih podjetij Istrabenza, je bil vedno usmerjen v razvoj in nas ni nikoli silil v kakršnekoli posle pod mizo ali v posle za lastno okoriščanje. V resnici vsa hčerinska podjetja nekdanjega Istrabenza še danes zelo uspešno poslujejo. V lastniške zgodbe na ravni holdinga pa nikoli nisem bil vpet.

Imate dobre možnosti, da postanete predsednik vlade. Se vam zdi, da boste lahko nastopali suvereno tudi zunaj področja energetike? Ste elektroenergetski strokovnjak, kaj pa veste o področjih, kot so zdravstvo, mednarodna politika, stanovanjska politika?

Sam se svojih šibkosti zavedam vse življenje in od njih ne bežim. Tudi ne delam se, da jih nimam, ker verjamem v kulturo vrlin. Verjamem v načelo, da je treba pri posameznikih razvijati tista področja, kjer so zelo dobri, da tam postanejo najboljši. Pri področjih, kjer ima posameznik slepe pege, pa je seveda treba najti obvode. In to je najlaže in hkrati najučinkovitejše z dobro ekipo. Bolj ko so si ljudje v ekipi različni, bolje lahko sodelujejo. Tega načela se držim že vse življenje in prav to verjamem, da bo največja prednost naše vladne ekipe.

V preteklosti seveda poznamo veliko zgodb o tem, kako so potem takšne, na hitro oblikovane politične ekipe tudi hitro razpadle. 

Ampak to se dogaja tudi pri starejših strankah. Razen pri Janševi. Česar verjetno ne bova vzela za zgled.

Seveda, a to je neka povsem druga zgodba. 

Ampak pravkar ste me primerjali z njim. On je tisti, ki vse zna. Je najboljši na področju delovanja demokracije in hkrati mednarodne politike. Zdaj ve največ o vojni v Ukrajini, pred tem je bil največji strokovnjak za zdravstvo – dve leti je interpretiral epidemijo covida, zelo suvereno, pa četudi smo bili nekaj časa vodilni v svetu v smrtih zaradi virusa. Skratka, trditev, da je kdo neprimeren, ker je strokovnjak le na enem področju, je napačna. To, da je kdo strokovnjak na enem področju, namreč pomeni, da se natančno zaveda, kaj pomeni, da ni strokovnjak na drugem. Morda smo imeli v Sloveniji doslej veliko preveč vsevednežev, zaradi katerih nam gre slabše. To, da bi v politiki morali biti vsevedi, ki pa bi bili povprečneži na vseh področjih, je v nasprotju z mojo življenjsko filozofijo.

Ste pa morali v kratkem zbrati 88 kandidatov za poslance. Ste prepričani, da ni vmes kakšnega kukavičjega jajca?

Če bi imeli še mesec dni, bi bil izbor še boljši. Če bi se nekateri hitreje opogumili, prav tako. Imeli smo tudi nekatere odlične kandidate, ki so si premislili zadnjo minuto. Imeli pa smo tudi nekatere slabe kandidate, ki smo jih zadnjo minuto odslovili. Seznam je najbolje, kar smo v tem času lahko naredili. Imamo kar nekaj skritih draguljev, na drugi strani pa se prebežnikov ne bojim. Tudi javnost se ne bi smela. Zato ker sem prepričan, da bomo dobili toliko poslancev, da bo že njihovo število delovalo kohezivno, saj usoda vlade ne bo odvisna od enega ali dveh glasov.

Mladim bi dali možnost, da odkupijo stanovanja, ki jih najemajo za neprofitno najemnino oziroma bi jih prvih deset let zaposlitve davčno razbremenili, da bi investirali v lastne nepremičnine.

Kdo so za vas ključne osebe, ključni ljudje v gibanju?

Ne gledam na ljudi tako, nimam zaprtega kroga ljudi, s katerimi bi se pogovarjal. Na vsakem področju so ključni ljudje.

Recimo na finančnem področju. 

Pri pisanju programa je sodelovalo 110 ljudi, na finančnem področju sem se pogovarjal s takšnimi, ki so strokovnjaki za javne finance in proračun, ter tudi s takšnimi, ki se spoznajo na bančništvo. Če želite imena in priimke, vas moram razočarati, saj se ti do 24. aprila ne želijo izpostavljati.

Potem pa naj vprašam tako: Na katerih področjih ste kot gibanje močni, katera ministrstva bi vam morala pripadati? 

Eno od njih je finančno ministrstvo . Javne finance so seveda izropane. Kar pa pomeni, da bomo morali nekako ustvariti novo vrednost. To je naše najpomembnejše področje, ker če nove vrednosti ne bomo mogli ustvariti, nima smisla, da sanjamo, kaj vse bomo naredili. Zato mi je toliko bolj pomembno, da imam v ekipi takšne posameznike, ki bodo pripravljeni kasneje tudi vstopiti v vlado, ki bodo to novo vrednost znali ustvariti. To so strokovnjaki, ki bodo na primer znali razbremeniti državno bilanco z izdajo namenskih obveznic ali s pomočjo investicijskih skladov.

Kje ste še močni? 

Na področju zelenih politik in podnebne akcije, kar ni samo energetika. Trenutna aktualnost zelenega prehoda je po svoje srečna okoliščina, saj sam to tranzicijo v poslovnem svetu živim že nekaj let. Ne samo, da mi je blizu, prepričan sem in vem, da je vse, kar danes delamo na tem področju, nezadostno in v marsičem celo zgrešeno. Vem, kaj moramo narediti. Ta del je povezan z zeleno davčno reformo in ponovno z ustvarjanjem vrednosti. Tretje področje, kjer se sestavlja zelo dobra ekipa, ki bo tudi po svoje radikalna, je zdravstvo. Vem, da vas to zanima. In že vnaprej vam lahko na vaše dvome odgovorim, da ta naša ekipa ni ekipa enega človeka.

O tem bi v nadaljevanju. Glede financ nas zanima, kaj boste storili, ko bo pred vami izpraznjen in obremenjen proračun. Nas čakajo novi varčevalni ukrepi? Bo treba spremeniti sprejeto davčno reformo, morda sprejeti kak nepremičninski davek ali posebne dajatve za dolgotrajno oskrbo? 

Največji izziv bo sestava proračuna za leto 2023, ker se do takrat ne bomo mogli izogniti vsem škodljivim učinkom te vlade, hkrati pa v tem letu še ne bo mogoče kaj posebnega storiti na področju prilivov. To pomeni, da bomo morali v rebalansu proračuna za leto 2023 nižati izdatke in po potrebi višati prihodke. Pravkar sprejeta davčna reforma je seveda dobra le za bogate. Gotovo jo je treba spremeniti. Davčno reformo potrebujemo, ne pa takšne. Ampak dolgoročna rešitev niso višji davki, temveč izključna višja ustvarjena vrednost. Verjamem, da bodo prvi rezultati vidni že po enem letu.

Kakšno davčno reformo vi zagovarjate? 

Predstavljam si, da smo ljudje v različnih starostnih obdobjih potrebni različnih spodbud in da obstajajo starostne skupine, ki imajo premoženje, in skupine, ki ga nimajo. Tiste, ki nimajo, torej mlajše in delovno aktivno populacijo, je treba davčno razbremeniti, da si bodo lahko ustvarjali lastni dom in pognali trdne korenine v Sloveniji. Pri delovno aktivni populaciji med 45. in 65. letom, ki si je nekaj že ustvarila, pa neke posebne potrebe za davčno razbremenjevanje ni. Sedanja vlada je popolnoma brez utemeljitve razbremenila najbogatejšega pol odstotka prebivalcev Slovenije. V teh hudih časih družba najbolj pričakuje solidarnost od tistih, ki imajo največ. V vseh urejenih državah prav ta populacija največ in najlaže prispeva v državno blagajno. S tem sicer nisem popularen med kolegi, pišejo mi besna pisma, ali se mi je zmešalo, ampak v to pač verjamem. Verjamem v potrebo po davčni razbremenitvi mladih, ki premoženja še nimajo.

Zdaj ne govorite o socialni kapici? 

Ne, ne ne, sploh ne govorim o socialni kapici. Govorim o posebnih davčnih razbremenitvah, namenjenih mladim v primeru, ko denimo svoj denar nalagajo v ureditev stanovanjskega problema. Mladim bi dali možnost, da odkupijo stanovanja, ki jih najemajo za neprofitno najemnino oziroma bi jih prvih deset let zaposlitve davčno razbremenili, da bi investirali v lastne nepremičnine.

Kaj pa boste naredili pri dolgotrajni oskrbi? Verjetno ni skrivnost, da bo treba, tako kot v drugih državah, zaradi ureditve tega področja sprejeti novo dajatev. Jo boste? 

Ne bi se rad izognil odgovoru, a žal vir za to pomembno vprašanje res še ni določen. Ampak ne gre le za to, ali bomo uvedli ta prispevek ali kak drug. Ko pravim, da je treba narediti davčno reformo, govorim tudi o prerazporejanju prispevkov. Pri zeleni davčni reformi je recimo treba zgraditi tak sistem, da bodo onesnaževalci plačevali več.

Ampak zdaj govorimo o minimalnih zneskih, nekaj deset milijonov evrov. 

To se vam zdi, ker mislite le na podnebni sklad, ne vidite pa, koliko davka naberemo iz taks CO2 in trošarin.

Kaj pa bi vi naredili s političnimi projekti, na primer na šolskem področju Jambrekove fakultete, Rončevićeve fakultete, zdaj bo šlo še pet milijonov za nov raziskovalni inštitut, imenovan Rudolfovo, pred tem je drugi Janševa vlada ustanovila Študijski center za narodno spravo, ki še vedno ni ukinjen; kaj boste naredili s temi proračunskimi podtaknjenci? 

Vse to so bile politične odločitve, a nočem politizirati o tem. Želel pa bi, da se pogleda smotrnost vseh teh institucij. Ne glede na to, kdaj so bile ustanovljene in kdo jih je ustanovil, je treba ugotoviti, ali so namenjene le same sebi oziroma interesom svojih ustanoviteljev, in če so, je treba ukrepati.

Torej, ustanovimo komisijo in počakajmo kakšno leto ali dve na poročilo? 

Niti ne. V prvi fazi je treba k reformam pristopiti takoj. Takoj po oblikovanju novega parlamenta se je treba sestati s civilnodružbenimi organizacijami in skleniti koalicijo s tistimi, ki nam bodo pripravljene pomagati. Organizacija 8. marec je že pripravila sistemski zakon, s katerim bi takoj odpravila vse najbolj škodljive posege v družbene podsisteme, narejene v zadnjem obdobju, in mi ga bomo podprli. Brez sistemskega zakona bo iskanje posameznih ljudi, institucij, programov neučinkovito in ne bo obrodilo sadov, ki si jih želimo. Vsi si želimo vrnitve v stanje normale, ko nismo imeli vse te navlake, ki se bo še tako ali tako pomnožila v naslednjih mesecih. Vsak dan ta vlada sprejme kakšno novo škodljivo odločitev in povečuje razlike med ljudmi. Edina rešitev je sistemski zakonski poseg, ki bo zaobjel ne le spremembe v PKP-zakonih, temveč še kaj več. Kot na primer zakon o policiji, zakon o nalezljivih boleznih ... Vse to je treba narediti takoj, še preden bo prisegla nova vlada.

Tudi spremembo zakona o RTV želite sprejeti še pred oblikovanjem nove vlade? 

Da. Tudi. V Gibanju Svoboda imamo zato že oblikovane pogajalske skupine za posamezna področja, v njih sedijo strokovnjaki za zakonodajo – mi smo pripravljeni. In res računam, da bomo v roku dveh mesecev lahko sprejeli tak sistemski zakon, ki bo večino anomalij, o katerih govorimo, odpravil. Če se nam pri tem kdo želi pridružiti, naj se. Vedno smo odprti za sodelovanje.

Vse to se sliši spodbudno, ampak oglejmo si en konkreten primer, na katerega se spoznate. To je nedavno imenovanje Blaža Košoroka na mesto generalnega direktorja Gen energije. Menite, da je on pravi človek na pravem mestu?

Zagotovo ni človek, ki bi tja prihajal s pravimi nameni.

Tja je bil imenovan v nasprotju z vsemi protikorupcijskimi priporočili, kodeksi in mednarodnimi usmeritvami o kadriranju političnih funkcionarjev. Ampak kaj konkretno lahko vaša bodoča koalicija naredi v tem primeru? 

Primer Košoroka ni ne prvi in ni ne zadnji, ker sem prepričan, da bo v naslednjih mesecih takšnih primerov še več. Vladajoči so namreč zdaj tako ali tako ugotovili, da nimajo česa izgubiti, zato bodo vse bolj odkrito politično kadrovali. Njihova taktika je zelo enostavna in se jim je doslej tudi obrestovala. To je: dajmo čim več ljudi spraviti na položaje zato, ker naslednja vlada ne bo vzdržala medijskega pritiska, ki ga bomo izvajali, ko jih bodo poskušali zamenjati. To je njihova taktika, zato so zdaj tako brezobzirni, in to počnejo brez kančka sramu. Če bo nova vlada poskušala kadrovske podtaknjence menjavati selektivno, enega po enega, ne bo zamenjala niti deset odstotkov vseh. Ne bo vzdržala, tako kažejo pretekle izkušnje. Edina rešitev je zakonska ureditev za vse te primere.

Nam lahko razkrijete, kaj bi vi naredili v primeru Košorok? 

Od takih ljudi se bomo poslovili. Lahko vam opišem svojo izkušnjo iz podjetja: ko je pri tebi zaposlen človek, za katerega veš, da ne dela pravih stvari, takrat se vsako minuto, ki mu jo dovoliš, da je na delovnem mestu, povzroči velika škoda. Tak človek ni le škodljiv sam po sebi, ampak je škodljiv predvsem, ker povzroča nezadovoljstvo v kolektivu. Če to pomeni, da ga je treba izplačati z odpravnino, je vsak evro, ki si mu ga dal v obliki odpravnine, dobro naložen.

Prej ste omenili, da na področju zelenega prehoda delamo marsikaj narobe. Kaj bi bilo prav in kakšna je morebitna alternativa gradnji nove nuklearke? 

Potrebujemo pozitivno diskriminacijo, pospešiti moramo postopke umeščanja sončnih elektrarn v prostor, recimo tako, da damo na razpolago degradirane površine, kjer je mogoča večnamenska raba, ali pa da država da na voljo strehe na vseh svojih nepremičninah. Te strehe bi morale biti takoj na voljo ljudem, ki stanujejo v blokih. Elektrooperaterji morajo pripraviti zemljevide omrežij, kjer so mogoči priklopi sončnih elektrarn vanje. Kjer to ni mogoče, je treba omrežje prednostno ojačati. Brez izgovorov. Ker bodo vzporedno s tem proizvajalci električnih avtomobilov odklenili svoje baterije – zagotovo se bo to zgodilo do leta 2030, lahko pa tudi že letos zaradi Nemčije, ki se pospešeno pripravlja na zeleni prehod –, bo to prava revolucija. To bo pomenilo, da bodo lahko gospodinjstva postala popolnoma neodvisna na področju elektrike, saj bodo lahko električno energijo čez dan shranjevala v svojih avtomobilih in se ponoči napajala iz teh baterij.

Vsi si želimo vrnitve v stanje normale, ko nismo imeli vse te navlake, ki se bo še tako ali tako pomnožila v naslednjih mesecih. Vsak dan ta vlada sprejme kakšno novo škodljivo odločitev in povečuje razlike med ljudmi.

Morda bomo lahko s temi ukrepi postali energetsko neodvisni na dolgi rok, kaj pa na kratki rok? Imate kakšno rešitev na področju plinske krize? > A zdaj moram pa jaz imeti vse odgovore in rešitve … (smeh) ... sami ste šli v to. 

Kdorkoli govori, da lahko v Sloveniji takoj nadomestimo ruski plin in da je treba uvesti embargo na njegov uvoz, kot zdaj ponavlja naša vlada, nima pojma. Po moji oceni je edina pot naprej tista, ki jo ubira Nemčija. To pa pomeni, da bodo v prihodnosti gospodinjstva in pa recimo bolnišnice imeli pri odjemu plina prednost pred industrijo. Podobno velja za elektriko. Mi bi želeli s sončnimi elektrarnami v prvi vrsti poskrbeti za gospodinjstva. Želeli bi si, da bi v roku osmih let vsa gospodinjstva in vse ranljive institucije opustili fosilna goriva v celoti in preklopili na sončno energijo. S tem jih bomo za vedno rešili teh cenovnih šokov in geostrateških preigravanj. Ko imate sončno elektrarno, lahko mirno spite, imate mir za naslednjih 40 let. Ključna naloga politike je, da poskrbi za najranljivejše – ne pa to, kar počne ta vlada, ki zdaj dobesedno subvencionira fosilne energente ter elektriko velikim onesnaževalcem, ki potrošijo ogromno energije in proizvajajo dobrine z nizko dodano vrednostjo.

Preidimo k zdravstvu. Na Mladini smo bili do vašega zdravstvenega programa kritični, kot veste. Ste ga že popravili? 

Naš zdravstveni program sproti spreminjamo in dopolnjujemo. Potreba po spremembah v zdravstvenem sistemu je neizmerna. Stanje je tako resno, da potrebujemo številčno močno ekipo.

V Gibanju imamo tri strokovne skupine, ki se ukvarjajo z zdravstvom, v naslednjem tednu ali dveh pa se bomo srečali tudi z vsemi ostalimi vidnimi predstavniki in zagovorniki javnega zdravstva. Srečal sem se tudi z dr. Dušanom Kebrom, ki ga izredno spoštujem. Ni nujno, da sva v vsem enako misleča. Sem pa tudi prepričan, da lahko s soočenjem različnih stališč dobimo še boljše rešitve. Če pa vas zanima, kaj bomo storili na področju zasebnih zdravstvenih zavarovalnic: program bomo v tem delu še izpilili in dopolnili, ker dopušča preširoko interpretacijo.

To, da je kdo strokovnjak na enem področju, namreč pomeni, da se natančno zaveda, kaj pomeni, da ni strokovnjak na drugem. Morda smo imeli v Sloveniji doslej veliko preveč vsevednežev.

V eni od verzij vašega programa pišete o spremembi javnih zdravstvenih zavodov v javne gospodarske družbe. Se zavedate, da so to le sanje zasebnikov v zdravstvu, ki se želijo izenačiti z javnim zdravstvom? Pred leti so se celo pritožili komisiji EU, češ da dajemo v Sloveniji javnemu zdravstvu nedovoljeno državno pomoč. Kako je kaj takšnega sploh lahko prišlo v vaš program? So vam program napisali lobiji? 

Ne da bi se poskušal za kakorkoli vnaprej opravičevati, ampak žal so ti lobiji, o katerih govorite, doslej še vse prinesli naokrog, se strinjate? Problemov je ogromno. Trenutno so ključni problemi čakalne vrste, dejstvo, da nihče, namenoma ali ne, ne meri učinkovitosti v zdravstvu, javna naročila, še vedno ne vemo, kje bomo dobili dodatne postelje v primeru novih izbruhov covida, ne da bi za to morali zapirati bolnišnice in zdravstvene domove ... Ena od naših prednostnih nalog bo tudi skrb za duševno zdravje. Stanje na tem področju je od epidemije naprej alarmantno. Ampak sam bi rad našo zavezanost javnemu zdravstvu ilustriral z nekim našim drugim predlogom. Ena najbolj bolečih točk marsikaterega zdravnika je, ko vidi, da v javnem zavodu obstajajo zmogljivosti za obravnavo pacientov, a jih kolegi, dvoživke, ki morda niti ne hodijo v službo, nato za dober denar oskrbujejo zunaj javnega zdravstva. To je zame eden prvih problemov, ki ga moramo začeti reševati. Javne zavode moramo opolnomočiti, da bodo lahko opravljali več storitev. To je tudi edini način, kako bomo znotraj javnega zdravstva lahko skrajšali čakalne dobe in opravili več storitev. Zato bomo sprejeli interventni zakon, težek 500 milijonov evrov, ki bo namenjen javni zdravstveni zavarovalnici (ZZZS). To je prvi pogoj, da začnemo odpravljati čakalne dobe.

Kje jih boste vzeli? 

Našli jih bomo. Če smo se zadolžili za 10 milijard zaradi epidemije, se bomo pa še za teh 500 milijonov.

Ne vem, ali to veste, ampak v času epidemije, ko smo plačevali iste vsote za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, se je zaradi manj obravnav pri zasebnih zavarovalnicah nakopičilo več kot 100 milijonov evrov denarja, ki ni prišel v zdravstvo. Janševa vlada je obljubila, da jih bo z razpisi usmerila v javno zdravstvo, a so jih od teh 100 milijonov potrošili zgolj kakšnih 20. Se zavedate, da imate denar tam na razpolago? 

Drži. Vem, da imajo presežke, in uporabili bomo vse možne načine, da pridemo do njih.

Glede dopolnilnega zavarovanja pa: zakon o prenosu dopolnilnega zavarovanja na ZZZS je v vladi Mira Cerarja, v sodelovanju z Dušanom Kebrom, napisalo ministrstvo za zdravje pod vodstvom Milojke Kolar Celarc. Tisti zakon je bil usklajen s finančnim ministrstvom. To vam govorimo zato, ker vas bodo verjetno zdravstveni lobiji začeli prepričevati, kako kompleksna bi bila takšna reforma. 

Pa mi verjamete, da mi gospod Danijel Bešič Loredan ne govori, da je to kompleksno?

To, da je napovedal, da bo zdravstveni minister, kaže, da ne pozna niti načina, kako se sestavlja vlada. 

To kaže na njegovo politično naivnost, o tem sva se pogovorila. Zdravstvo je na prvem mestu našega programa. Če dobimo mandat za vodenje vlade, je naša odgovornost, da vodimo ta resor. Tako morate razumeti tudi izjave gospoda Bešiča Loredana, saj je zdravstveni resor poleg podnebnega ta trenutek najpomembnejši za državo.

Bo minister Danijel Bešič Loredan?

Zagotovo ima on v tem trenutku moje zaupanje, se pa ekipa šele sestavlja. Širšo ekipo bomo predstavili še pred volitvami – na okrogli mizi v torek, 19. aprila.

Z nekaterimi mediji vaše Gibanje sodeluje, z drugimi ne. Napovedali ste tudi tožbo proti RTV zaradi neenakopravne obravnave. Se vam zdi, da ste v primerjavi z drugimi strankami diskriminirani? 

V Sloveniji imamo danes medije, ki nimajo namena obveščati javnosti, ampak blatiti politične nasprotnike. Jaz jih imenujem madžarski mediji. V njih ne nastopamo, ker širijo sovražni govor. Imeli pa smo tudi javno RTV, ki je zdaj že v funkciji stranke SDS, zato jo bojkotiramo. Javni RTV smo sporočili, da želimo enakopravno obravnavo z vsemi ostalimi političnimi strankami, in dokler ta enakopravna obravnava ne bo zagotovljena, nas tam ne bo. Policijski minister Aleš Hojs na enem soočenju naroči, kaj bi moral neki medij narediti, torej zahtevati mojo dohodninsko napoved. Čez teden dni se to zgodi. Nato me isti policijski minister na drugem soočenju ponovno vpraša, kje je moja dohodninska napoved. Ko ga vprašam, ali jo moram poslati njemu ali policiji, se zmede in brez sramu pove, da mu uredniki nacionalne televizije poročajo, kaj sem jaz odgovoril in česar ne. Skupaj torej usklajujejo akcije proti političnim nasprotnikom.

Vam je potem danes kaj žal, ker ste v Gen-I v preteklosti madžarskim medijem plačevali oglase in jih s tem podpirali?

Ne, ker nismo dajali denarja medijem kar tako, ampak z določenim namenom. Na desni so nam očitali tudi, ker smo oglaševali v Mladini.

Mladine ne morete primerjati ali uravnoteževati s strankarskimi mediji. 

Drži, se strinjam, se opravičujem. Leta 2016 smo se odločili za oglaševanje znamke Gen-I Sonce v vseh medijih, tudi v madžarskih. Priznam, da smo na to gledali zelo ozko in da smo bili pri tem tudi zelo politično naivni. Ampak iz izkušenj se človek tudi kaj nauči. Z veseljem tudi razkrijem številke, ki niso tako velike. Če se prav spomnim, smo Nova24TV za oglase v vsem tem obdobju plačali 22 tisoč evrov. Z vidika obstoja teh medijev oglaševanje tudi ni ključni vir. Pri teh medijih bo treba v prihodnosti razčistiti izvor vsega ostalega financiranja, na podlagi katerega sploh delujejo.

Drži, nakazila iz Madžarske k njim prihajajo kot posojila.

Tako, in ker imamo zdaj v Gen-I izkušnjo, koliko pri njih stane oglasni prostor, je to lahko le dobro za objektivno primerjavo, kaj počnejo z ostalim denarjem. Z lahkoto se bo dokazalo, katere fakture so bile fiktivne in katere ne.

Na vašo konvencijo je prišel tudi župan Ljubljane, gospod Zoran Janković, ki vam je ves čas ponujal tudi Pozitivno Slovenijo. Kakšen odnos imata? 

Tudi z njim želim imeti karseda transparenten odnos. Janković mi je velikokrat ponudil podporo, moj odgovor je bil, super, ko bomo imeli konvencijo, pridite kot župan, imate vso pravico obrazložiti svoj glas, in je to tudi naredil. Ni ponujal karkoli iz ozadja. Kdor nas je pripravljen javno podpreti, je dobrodošel. Ne pa v ozadju. Podpornike iz ozadja, ki bi želeli karkoli v zameno, zavračamo.

Problemi se lahko pojavijo, ko bomo trčili ob obstoječe strankarske strukture, ki so skrite pred javnostjo in bodo želele uveljaviti svoje interese.

Se čutite krivi, ker ste dobili tako veliko prednost pred ostalimi strankami KUL, ki so se zadnji dve leti v parlamentu postavljale po robu janšizmu? 

Niti malo. Prvič zaradi tega, ker vem, da večina volivcev, ki bo volila Gibanje Svoboda, sicer ne bi šla na volitve. To vemo na podlagi raziskav javnega mnenja. Več kot polovica naših volivcev je takšnih, ki so se v prejšnjih mesecih deklarirali za neopredeljene. Sodeč po teh raziskavah bi sicer koalicija KUL verjetno zmagala z majhno prednostjo. Šele ko smo se mi pojavili na prizorišču, pa se je tehtnica prvič občutno prevesila proti obstoječi vladi. Ravno pojav našega gibanja je prispeval k možnosti, da dobimo stabilno, sredinsko vlado. To je en razlog. Drug pa je, da ljudi vseeno ne smemo podcenjevati. Ni vsak nov obraz dober obraz. Saj sva začela s tem, da si sam nisem želel biti novi obraz. Nekateri novi obrazi si želijo priti na sceno, pa ne morejo, nekateri pa ugotovijo, da jih v to prisilijo razmere. Sam sem se v to spustil predvsem zaradi tega, ker sem v nekem trenutku dobil občutek, da ne morem več stati ob strani in le gledati, kaj se dogaja.

Vas skrbi, da boste lahko s katero od strank koalicije KUL imeli težave? 

Programske razlike nikoli niso zares velike.

Kaj pa osebnostne? 

Ne verjamem. Z vsemi štirimi predsedniki se povsem lepo razumem. Problemi se lahko pojavijo, ko bomo trčili ob obstoječe strankarske strukture, ki so skrite pred javnostjo in bodo želele uveljaviti svoje interese. Takrat bo potrebno precej dialoga, a vsi smo dovolj zreli, da bomo našli skupni jezik. Verjamem, da bo tudi sodelovanje z Levico možno, na področjih stanovanjske politike, kulture ... Verjamem v njihovo tvorno željo, da sodelujejo v novi vladi, o čemer je Luka Mesec že večkrat javno govoril. Tudi pri sodelovanju s stranko Levica ne vidim težav. Ta teden smo imeli na ljubljanski pravni fakulteti neki dogodek in je Luka Mesec dejal, češ, mi bomo zahtevali, da gre stanovanjska politika za mlade v koalicijsko pogodbo, in to je naš pogoj – s tem nimam nobene težave. In tudi mi ne bomo recimo glede zdravstva ali zdravstvenih zavarovalnic, če to sprašujete, v koalicijski pogodbi zahtevali karkoli posebnega.

Če bodo tri stranke KUL skupaj zbrale več glasov od vas, bi se vam zdelo primerno, da one izberejo mandatarja? 

Pustite matematiko, ljudje se bodo odločali, ne mi. Verjamemo, da bo rezultat jasen. Ljudje pričakujejo, da bo Gibanje Svoboda dalo mandatarja. Če bo razmerje med Svobodo in KUL primerljivo, bo to pomenilo, da ljudje želijo, da je Svoboda tista, ki vodi. Če bo Svoboda dobila morda primerljivo število glasov kot kakšna od strank KUL, pa bo to pomenilo, da ljudje želijo koga drugega za mandatarja. Volilni rezultat bo to zelo jasno pokazal. Pravim: Ljudje, pojdite na volitve, volite kogarkoli hočete na levi sredini, saj je pomembno, kdo bo mandatar, ampak bolj kot to je pomembna zmaga nad obstoječo vlado.

Kdo je vaš politični ali druge vrste vzornik – če izključimo Janeza Drnovška, ki ga navadno ob tem vprašanju vsi navedejo, še posebej liberalci? 

Maria Montessori. Političnega vzornika sicer nimam. Še najbližje mi je Bernie Sanders.

Maria Montessori? Zakaj je ona za vas vzornica? 

Poleg tega da je bila zdravnica, ki se je borila za enakopravnost med spoloma, je zame pomembno, da je delovala v sovražnem okolju. Kljub temu da je delovala v takem okolju, nikoli ni izdala same sebe. Vzpostavila je sistem, metodo, v kateri je združila na videz nezdružljive pojme: svobodo ter red in disciplino.