Vsa hinavščina našega časa

V sredo je ansambel Slovenskega mladinskega gledališča premierno uprizoril satirično predstavo TV-mreža v režiji Matjaža Pograjca, odrsko predelavo istoimenskega filma, ki je leta 1976 pokasiral kar štiri oskarje, med drugim tudi za najboljši izvirni scenarij, ki ga je podpisal Paddy Chayefsky, eden najvplivnejših scenaristov sedemdesetih let. Bili bi skromni s pohvalo, če bi rekli, da se je ta scenarij postaral kot dobro vino: TV-mreža je pravzaprav preroška satira, ki je s porogljivo kritiko novinarskega senzacionalizma – medijskega cirkusa, ki ga poganja korporativni pohlep – danes še bolj aktualna kot kdaj prej.

Protagonist zgodbe, veteranski voditelj informativnega programa Howard Beale (v predstavi ga upodablja Matija Vastl), pred prisilno upokojitvijo, ki je posledica čedalje slabše gledanosti, doživi mentalni zlom in milijonom gledalcem napove, da si bo čez teden dni pred kamero odpihnil možgane. Kasneje, ko naj bi se gledalcem opravičil za svoj blazni spodrsljaj, začne svojo jezo na svet v etru izlivati v seriji ciničnih jeremijad, v katerih med drugim zavpije: »Besen sem kot hudič in ne grem se več!« To postane moto naveličanih Američanov, ki odprejo okna in geslo soglasno vzklikajo na ulice. Ja, Bealovo javno jamranje zgovorno artikulira populistično ogorčenost ameriškega prebivalstva, kar gledanost oddaje ponese v višave: kar direktorji komercialne mreže sprva vidijo kot nedopusten škandal, čez noč postane glavna molzna krava televizijske korporacije, ki Beala zato okrona za »besnečega preroka, ki s prstom kaže na vso hinavščino našega časa«.

Na pobudo ambiciozne karieristke Diane Christensen (po zgledu izjemnega, z oskarjem nagrajenega nastopa Faye Dunaway jo odlično portretira Katarina Stegnar) – ki prihodnost televizije vidi v senzacionalističnem cirkusu in resničnostnih šovih – Beal dobi svojo lastno oddajo, nekakšen prototip late-night-talk-showa, v kateri, omamljen z mesijanskim kompleksom, prosto pljuva po sistemu, kapitalizmu in korporaciji. Televizija njegovo jezo (in blaznost) skomercializira in komodificira: Beale nekako postane prav to, proti čemur naj bi se boril, ko pa od tega začne odstopati, ga korporativni zlikovci nemudoma likvidirajo.

Dramsko besedilo je za oder priredil britanski dramatik Lee Hall, ki je iz filma Sidneyja Lumeta izžel njegove najbolj potentne razsežnosti: stranskih zapletov – denimo zgodbo o tem, kako teroristična skupina temnopoltih komunistov postane subjekt resničnostnega šova – se komajda dotakne, osredotoči se predvsem na alegorične in satirične pomene zgodbe, zgoščene v tragikomičnosti protagonista. Fokusira se na politično satiro, na boj med objektivnim novinarstvom in senzacionalističnim spektaklom, ki se prilagaja zahtevam trga, na kritiko iztrebljanja resnice s strani krvoločno dobičkaželjnih korporacij, ki so informativne oddaje preobrazile v le še eno vejo šovbiznisa.

Čeprav je televizija kot medij od časa izvirnika zaradi vzpona interneta postala precej passé, predstava Televizijska mreža opozarja na probleme, ki so danes – v posttrumpovski dobi medijskega cirkusa, družbenih omrežij, lažnih novic in vsesplošnega senzacionalizma na steroidih – še mnogo relevantnejši kot pred petdesetimi leti. Predstava je postavljena v čas in kraj izvirnika, torej Združene države Amerike v sedemdesetih, vendar zgovorno priča tudi o lokalnem, aktualnem dogajanju, kar je v gledališkem listu natančno opisala Deja Crnovič: »Medtem, ko se te dni soočamo z dejstvom, da je javna televizija spet postala žrtev avtokratske oblasti, morda velja spomniti, da je velik del javne televizije že zdavnaj postal žrtev tržne logike in pritiska gledanosti oziroma ratingov. Tistih številk, ki v Televizijski mreži ubijejo Howarda Beala.«

Ker slovensko gledališče dramska besedila načelno rado aktualizira in lokalizira – jih torej rado prilagodi našemu času, kraju in aktualnopolitičnemu dogajanju, včasih tudi takrat, ko ne bi bilo treba –, se zdi nekoliko nenavadno, da je besedilo, ki ima tako očiten potencial za tovrstne posege, ohranjeno v izvirniku. A takšne so menda zahteve avtorja besedila Leeja Halla, zato je gledalcu prepuščeno, da kritično vsebino predstave sam prezrcali na trenutne politične razmere. Hall je k sreči vse najudarnejše dialoge in monologe iz filma ohranil v skoraj prvotni obliki – tako je ohranjeno tudi jedro briljantnega scenarija Chayefskega, ki priča o brezčasni, vselej skrb zbujajoči resnici. Vsi vpleteni, od Chayefskega prek Halla do Pograjca in igralske zasedbe, se zares dobro znajdejo v vlogi »besnečih prerokov, ki s prsti kažejo na vso hinavščino našega časa«.

Gledališka predstava:
TV-mreža
Režija: Matjaž Pograjc
Kje: Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana
Kdaj: ponovitve 22., 23., 24. in 25. aprila 2022