Gozdna avantura

Ko Ram Cunta – rojen leta 1985, po izobrazbi zvočni inženir – ne piše zgodb o epskih dogodivščinah ali ne koncertira s svojim postrock bendom Mart, je gozdar in skrbnik posestva v Vipavski dolini. Ko Miha Hančič – rojen leta 1986, po izobrazbi likovni pedagog – ne raziskuje gorskih vrhov in ne izvaja skejterskih trikov, ilustrira in ustvarja stripe v vasi Gozd nad Kamnikom. Zato je, kot se avtorja rada pošalita tudi sama, usoda narekovala, da se kuščar Tik, protagonist njune prve skupne stvaritve, pustolovščinam naproti odpravi v gozd.

Lik Tika je nastal že pred kakšnimi petimi leti, napol nehote: Hančič, ki je v likovnih vodah znan tudi kot Miha Ha, je sodeloval pri spletnem izzivu Inktober, domislici ilustratorja Jaka Parkerja, ki od leta 2009 ustvarjalce vsak oktober spodbuja, naj vsak dan narišejo ilustracijo in jo objavijo na spletu. V odziv na ta izziv je vsak dan narisal lik simpatičnega kuščarja in vanj se je zagledal Hančičev dolgoletni prijatelj Ram Cunta, ki je zadnja leta eksperimentiral s pisanjem raznih znanstvenofantastičnih metafizičnih zgodb, končal pa je v dokaj klasičnem pravljičarstvu s sodobnim zasukom. Ko je začel pisati zgodbe o Tikovih dogodivščinah, si je protagonista v glavi ves čas vizualiziral kot Hančičevega kuščarja, zato je bilo sodelovanje med prijateljema neizogibno.

Ram Cunta se je v ustvarjanju stripa tokrat preizkusil prvič, Miha Ha pa je že uveljavljen ilustrator. Pogosto sodeluje s pisateljico Mašo Ogrizek, ki je o njem zapisala, da »naj gre za zenovske, na atmosferi grajene risbe, vedre in barvite ilustracije ali strip, povsod odzvanja Mihov prijazni, nežni odnos do sveta, kar se odraža tudi v sami risbi«.

Tik je šel v gozd po drva, zmagovalec prvega razpisa za izvirni slovenski risoroman, ki ga je pripravila založba VigeVage, je fantazijska pravljica, polna odbitih zamisli. V njej se naučimo, denimo, kako oceniti dobro pohodno palico ali kako po receptu žabjega alkimista zvariti čarobni napoj (namig: dodamo jamsko sluz, kuhamo pol dneva in posušimo na luninem siju). Naučimo se, da je Zemlja pravzaprav kockasta, izvemo, kaj storijo samorogi s svojim kakcem, pa tudi, s katero zelenjavo naj si zamašimo ušesa, če se želimo zaščititi pred zloveščo pesmijo vodnih vil.

Ja, v prvi vrsti je strip namenjen (naj) mlajšim bralcem, a se v njem najde marsikaj tudi za starejše, denimo zgodba o protestu proti viagrataciji – »sili, ki drži stvari pokonci« –, ki ji nasprotuje drhal jeznih palčkov. Avtorja stripa sta poskrbela, da se starši mladih bralcev ob glasnem branju ne bodo dolgočasili: kot bi jih na primer peljali gledat animirani film Shrek in bi se v kinu dve uri nepričakovano krohotali kot pohani mački. Kakor je za Mladino pojasnil ilustrator Miha Ha, avtorja nista »kaj preveč razmišljala o ciljnem občinstvu, je pa humor v stripu organsko postal večplasten, zato očara različne profile ljudi. Šale o kakcih in prdcih verjetno spravijo v smeh predvsem otroke, denimo Ramove pogruntavščine o viagrataciji pa jim verjetno ne bodo prav blizu.«

Zgodba o pogumnem, hladnokrvnem in molčečem antropomorfnem kuščarju Tiku, ki ga spremlja prikupna alpaka, ima zares edinstveno strukturo. Že v sami zasnovi je zastavljena tako, da bralca nenehno drži v napetosti: mladi Tik na poti po drva doživi veliko pustolovščin, ki pa so vselej omejene zgolj na dve strani stripa: levo zgoraj zaplet, desno spodaj razplet. Protagonist se v zgornjem kotu leve strani stripa znajde denimo na bojišču kiberkonjev in zombijskih vampirjev, na spodnjem robu desne strani pa bojišče zapusti in se mirne krvi odpravi nadaljnjim dogodivščinam naproti. Kasneje ga na levi strani posrka časovni portal, »ki ga je pozabil zapreti kakšen malomaren mag ali časovni popotnik«, na koncu desne strani pa brezbrižno pobegne iz kompleksne zmede, ki jo je ustvarilo potovanje skozi čas.

Na naslednji strani ga nato čaka nova dogodivščina, pa naj bo to apokaliptičen dogodek ali popolnoma nedolžen pripetljaj, kot je denimo ta, da za trenutek popazi na kozo mimoidočega starca, ki mora odtočiti. »V stripu je kar nekaj velikih zgodb in abstraktnih, metafizičnih konceptov, hkrati pa tudi veliko popolnoma vsakdanjih zgodb brez globlje sporočilnosti,« pravi Cunta. »Nekateri v njem prepoznavajo globoka sporočila in simboliko, a to več pove o njih kot o samem stripu. Njegova glavna poanta je predvsem v tem, da si zapleti in razpleti sledijo kot po tekočem traku, pa tudi v tem, da je Tik vselej precej neprizadet in miren. Naj se mu dogajajo neverjetno čudne in nevarne ali pa povsem običajne stvari, nikdar ne zapaničari, nič ga ne premakne, vztraja na svoji poti, v glavi ima zastavljeni cilj, na katerega je popolnoma osredotočen.«

Strip:
Ram Cunta in Miha Ha: Tik je šel v gozd po drva
Založba: VigeVage, 2022
Cena: 22 €