Plesalca in koreografa, ki sta koreografirala za k-pop megazvezdnike

Zgodbe grške mitologije so stoletja navdihovale umetnike in mit o Ikarju ni nobena izjema. Za izhodišče svojega zadnjega plesnega projekta Ikarus, ki sta ga nedavno predstavila v ljubljanskem Cankarjevem domu, sta ga izbrala tudi Nastja Bremec Rynia in Michal Rynia, gonilni sili plesnega kolektiva in izobraževalnega programa MN Dance Company. V predstavi poskušata skupaj z drugimi plesalci odkriti, kakšen je pomen mita za današnji čas, hkrati pa – z besedami in gibi – poustvarjata svoje najnižje življenjske točke in tudi ponovne polete. »Za nas umetnike je Ikarjevo stališče zelo zanimivo, kajti četudi se trudimo razmišljati racionalno, smo v glavnini osredotočeni na točko poleta – na višino in svobodo,« pravita. Doživeti ples MN Dance Company v živo je edinstvena, s čustvi nabita izkušnja: plesalci delujejo kot eno srce in duša, vsak njihov gib pa govori o neizmerni virtuoznosti, ustvarjalnosti in predanosti plesni umetnosti.

Ni prvič, da sta pri snovanju projekta črpala iz mitološke snovi – njuna druga celovečerna predstava, duet Mit, se je naslanjala na mit o Orfeju in Evridiki, v plesno-gledališkem projektu Zarota tišine sta uporabila mit o Sizifu, v Labirintu pa o Tezejevem labirintu. Mitološke zgodbe so zanju vir navdiha, ker so vtisnjene v podzavest ljudi in pomagajo odslikavati družbeno dogajanje. Če ne gre za duet, v katerem plešeta sama, za vsako predstavo organizirata mednarodno avdicijo. Na avdicijo za Ikarus se je denimo prijavilo več kot tristo plesalcev iz vsega sveta.

Novogoričanka Nastja Bremec Rynia (1986) in Poljak iz Vroclava Michal Rynia (1984) sta danes zelo prepoznaven kolektiv MN Dance Company ustanovila leta 2009. Nastja, ki se je v ples zaljubila še pred vstopom v osnovno šolo, po ogledu nastopa plesalca in koreografa Siniše Bukinca, ki je pozneje postal njen plesni pedagog, je v Novi Gorici obiskovala baletni oddelek na glasbeni šoli, nato pa gimnazijo za sodobni ples in srednjo baletno šolo v Ljubljani. Pot je nadaljevala v Rimu, kjer je dobila štipendijo za polletno izobraževanje, po tistem pa je šla delat avdicijo za Codarts, slovito plesno akademijo v Rotterdamu, kamor je bila sprejeta.

Avdicijo za isto akademijo je uspešno opravil tudi Michal, ki se je prvih plesnih tekmovanj v rodnem Vroclavu udeležil pri rosnih desetih letih. Plesal je hiphop ter standardne in latinskoameriške plese; kar petkrat je bil svetovni prvak v hiphopu. Ko mu je režiser v nacionalnem gledališču na Poljskem ponudil plesno vlogo v eni od predstav, se je bolj navdušil tudi za sodobni ples. Tako je postal prvi hiphop plesalec, ki so ga sprejeli na Codarts. Njune poti so se na Nizozemskem prepletle osebno in profesionalno. Nekaj časa sta plesala znotraj drugih kolektivov, kot je Scapino Ballet Rotterdam, a želela sta ustvarjati tudi lastne avtorske projekte. Odločila sta se oditi v Slovenijo in tu začeti iz nič. Zdelo se jima je, da bo Nova Gorica odlična baza, od koder bosta lahko odpotovala kamorkoli v svet, hkrati pa pomagala odpreti domači prostor za nove plesne prakse ter prispevala k razvoju in promociji sodobnega plesa.

O mednarodni prepoznavnosti kolektiva MN Dance Company med drugim priča dejstvo, da so ju pred dvema letoma za pripravo koreografije za umetniški spot za eno svojih uspešnic angažirali južnokorejski k-pop velikani, skupina BTS. Spot za skladbo Black Swan s plesalci MN Dance Company ima na YouTubu trenutno več kot 40 milijonov ogledov, povabilo pa sta dobila po zmagi na prestižnem ameriškem plesnem festivalu Jacob’s Pillow. »V trenutku, ko sva bila povabljena k sodelovanju, še nisva vedela, za kako veliko stvar gre,« priznavata. »Pripravila sva koreografijo, jim poslala posnetek, bil jim je všeč in že sva z izbrano zasedbo plesalcev letela v Los Angeles na snemanje spota. Ugotovila sva, da sodelujeva z agencijo, ki snema za Beyoncé, Kendricka Lamarja in druge ... Neverjetno lepo so poskrbeli za vse nas, hkrati pa niso niti malo posegali v najino umetniško avtonomijo.«

A četudi sta v svetu vse bolj prepoznavna, sta pred kratkim doživela razočaranje, saj sta se prijavila na štiriletni programski razpis ministrstva za kulturo, vendar ostala brez finančne podpore. »Zdelo se nama je, da je trenutek za prijavo na razpis pravi, ker sva v več kot desetih letih delovanja pomembno prispevala k promociji in razvoju domačega sodobnega plesa,« pravita. Njun dolgoročni cilj je vzpostavitev profesionalnega plesnega ansambla v Novi Gorici. »To bi bilo seveda lažje s podporo države in prav ta programski razpis bi pri tem zelo pomagal. Če pogledamo Nizozemsko, je tam v skoraj vsakem večjem mestu vsaj en profesionalni plesni ansambel. Pri nas pa je ogromno uspešnih plesalcev, večina samozaposlenih v kulturi, ki delujejo zgolj projektno. Imamo tudi odlično plesno akademijo v Ljubljani, s kakovostno zastavljenim študijskim programom, zato je nujen pozitiven premik v smeri institucionalizacije sodobnega plesa.«