6. 5. 2022 | Mladina 18 | Kultura
Korporativne vice
Čislana distopična satira Severance si zamišlja svet, v katerem sta delavec in človek ločeni entiteti
Nadaljevanka Severance spremlja Marka Scouta (Adam Scott), ki se v korporaciji Lumen zaposli, da bi vsaj v delovnem času pozabil na ženino smrt.
Rahlo komična in napeta znanstvenofantastična nadaljevanka Severance, paradni konj pretočne platforme Apple TV+, ki doslej (razen uspešne nadaljevanke Ted Lasso in z oskarjem za najboljši film nagrajenega celovečerca CODA) ni imela ravno zavidanja vrednega repertoarja, je z nedavno končano prvo sezono suvereno dokazala, da je vredna vsega hajpa, ki jo obkroža. In to kljub precej frustrirajočemu koncu, s katerim nas je ustvarjalec serije Dan Erickson skoraj spravil ob živce, a si je z njim tudi zagotovil našo pozornost za naslednjo sezono, ki jo je Apple že potrdil.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
6. 5. 2022 | Mladina 18 | Kultura
Nadaljevanka Severance spremlja Marka Scouta (Adam Scott), ki se v korporaciji Lumen zaposli, da bi vsaj v delovnem času pozabil na ženino smrt.
Rahlo komična in napeta znanstvenofantastična nadaljevanka Severance, paradni konj pretočne platforme Apple TV+, ki doslej (razen uspešne nadaljevanke Ted Lasso in z oskarjem za najboljši film nagrajenega celovečerca CODA) ni imela ravno zavidanja vrednega repertoarja, je z nedavno končano prvo sezono suvereno dokazala, da je vredna vsega hajpa, ki jo obkroža. In to kljub precej frustrirajočemu koncu, s katerim nas je ustvarjalec serije Dan Erickson skoraj spravil ob živce, a si je z njim tudi zagotovil našo pozornost za naslednjo sezono, ki jo je Apple že potrdil.
Pravzaprav ne preseneča, čemu serija trenutno navdušuje vse po vrsti, televizijske kritike, ki ji namenjajo najvišje ocene, in občinstvo. Distopična alegorija pisarniškega življenja, ki jo kot izvršni producent in režiser večine epizod podpisuje igralski prvak hollywoodskih dramedij Ben Stiller, domiselno karikira monotonost korporativnih delovnih mest, na katerih so zombificirani uslužbenci vsak dan ujeti med 9. in 17. uro.
Službene skrbi nam rade sledijo tudi, ko zapustimo pisarno, spremljajo nas v prostem času in v družinskem življenju, z nami so, ko v postelji zvečer štejemo ovce, ter nas začnejo bremeniti takoj, ko vstanemo. Nadaljevanka Severance pa si zamišlja svet, v katerem sta delavec in človek ločeni entiteti – svet, v katerem je zavest uslužbencev skrivnostne biotehnološke korporacije Lumen kirurško ločena na dva dela: možganski čip jim omogoča, da se, ko so v pisarni, ne spomnijo niti ene podrobnosti iz zasebnega življenja, ko pa delovno mesto zapustijo, vse spomine na službo pustijo v pisarni.
Ta nenavadni koncept se sprva zdi neškodljiv, za nekoga, ki v službi trpi, celo privlačen, a serija že kmalu razkrije grozljive posledice. Del uslužbenčeve zavesti, ki »namesto njega« opravlja poklic – serija ga imenuje »innie« (notranjček, op. p.) – je vselej ujet v peklenski zanki enolične službe, ki je kot Sizifovo delo: trenutek za tem, ko Lumnovi birokrati zapustijo delovno mesto, se vrnejo v pisarno in nadaljujejo dolgočasna opravila. Njihov dan se začne kmalu po zajtrku in se konča že pred večerjo. Nimajo spominov, prijateljev, družine ali pač česarkoli, kar bi krojilo njihovo identiteto onkraj delovnega mesta. Ko se jim začne fuzlati, jih nadrejeni od časa do časa potolažijo s kakšno podrobnostjo iz njihovega bajnega življenja zunaj pisarne, a to je le mehanizem, s katerim jih lahko še naprej držijo v prostovoljnem suženjstvu. Zataknjeni so v korporativnih vicah. Tisti del njihove zavesti, ki živi na prostosti, pa le brezskrbno uživa sadove dela, ki jih tragični notranjčki, za vselej ujeti v pisarni, niso nikoli deležni.
Depresivna enoličnost sterilne pisarne brez oken, v kateri opravljajo delo, ki ga še sami zares ne razumejo (četverica protagonistov dela na »oddelku za rafiniranje makropodatkov«), je edina resničnost, ki jo poznajo: na delovnem mestu nimajo dostopa do zunanjega sveta niti do literature; berejo lahko le službeni priročnik, delo kvazivizionarskega ustanovitelja podjetja, ki je za Lumnove sužnje kot nekakšna Biblija. Korporacija jih za službene uspehe v nesmiselnem življenju nagrajuje z banalnimi malenkostmi, od pisarniške opreme do službenih »zabav« s plesom in belgijskimi vaflji – zabav, na katerih mučno razpoloženje spominja na kakšen tragikomičen prizor iz televizijske komične nadaljevanke Pisarna (The Office). Na pobudo nove uporniške uslužbenke Helly R., ki se v sterilno minimalistični, kubrickovsko retrofuturistični pisarni znajde kot riba na suhem, popolnoma zmedena od umetno ustvarjene amnezije, se pisarniški jetniki sčasoma zavejo eksistencialne krize in se počasi začnejo izkopavati iz distopične zarote, v kateri so se znašli.
Briljanten scenarij serije, ki na trenutke spominja na nadrealistični slog pisanja hollywoodskega outsiderja Charlieja Kaufmana, se zdi kot zasnova kakšne posrečene epizode kultne znanstvenofantastične serije Črno ogledalo (Black Mirror), a je raztegnjena na maratonski format. Deluje kot zgovorna prispodoba turobnega življenja delavcev, ki so v korporacijah (kot so Amazon, Facebook ali – ironično – Apple) na dnu prehranjevalne verige. Čeprav se družbenokritična sporočilnost serije, ki poteka na precej očitni, celo nekoliko površinski ravni, dokaj hitro izpoje, nas serija vztrajno drži v suspenzu: njena glavna gonilna sila je skrivnost, ki se razpleta izjemno počasi, a v zares nepredvidljive smeri.
Severance občinstva ne podcenjuje, razlag za kompleksne znanstvenofantastične koncepte ne ponuja na pladnju in gledalca nenehno vabi k razmisleku o življenjskih dilemah, povezanih z okvarami družbenih sistemov. Predvsem pa ga vztrajno spodbuja, naj si, če se na delovnem mestu počuti kot v zaporu, poišče drugo službo.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.