Poljubi prihodnost

Kako bodo naši otroci oblečeni v postapokaliptičnem svetu, opustošenem zaradi okoljske krize in novih vojn? Kakšne uniforme bodo nosili pustolovci jutrišnjega dne, ko bodo s časovnim strojem skozi črvine potovali v preteklost? Takšna vprašanja si pri ustvarjanju postavlja modna oblikovalka in kostumografinja Tanja Pađan (rodila se je leta 1982 v Ljubljani), ki deluje pod imenom Kiss The Future (v prevodu Poljubi prihodnost). Kar je bilo sprva le umetniški psevdonim, se je sčasoma razvilo v butično blagovno znamko ekstravagantnih unikatnih oblačil za modne sladokusce, ki v mednarodnem prostoru iz dneva v dan dviguje čedalje več prahu: med drugim je njena najnovejša kolekcija, imenovana The Remains Left After, pristala na prvem mestu na Forbesovem seznamu največjih presežkov letošnjega tedna mode v Ljubljani.

Čeprav je Pađanova študirala oblikovanje tekstilij in oblačil – študij je začela na ljubljanski Naravoslovno-tehniški fakulteti in ga nadaljevala v Lizboni –, ni načrtovala, da bo pristala v modi. »Zanimala me je predvsem urbana kultura, od stripa prek grafitov do ulične umetnosti. Blizu mi je tudi plesno gledališče, zato sem predvidevala, da se bom po faksu ukvarjala predvsem z odrsko kostumografijo,« se spominja. A usoda je narekovala, da so jo odbite zamisli, s katerimi se je sprva udejstvovala v ulični umetnosti, sčasoma katapultirale v svet mode. »Kolekcija, ki jo lahko obravnavamo kot prvi projekt blagovne znamke Kiss The Future, je bila sprva mišljena kot uličnoumetniški performans, a se je močno dotikala tudi modnega oblikovanja. To je bila Urbana kamuflaža, serija oblačil, s katerimi se lahko v neprijetnih situacijah skrijemo sredi mesta: z njimi pozornost preusmeriš nase in hkrati stran od sebe,« pravi.

Projekt Urbana kamuflaža je izpeljala med izmenjavo v Lizboni. »Tja se nisem nikoli vrnila, saj preprosto ne želim pokvariti izjemnega vtisa,« pravi. V projektu prepoznamo zametke blagovne znamke Kiss The Future, ki jo je resneje vzpostavila šele po vrnitvi v Ljubljano leta 2011. Njeni začetki se časovno ujemajo z ustanovitvijo skupnostnega prostora, ateljeja, kolektiva in blagovne znamke Anselma, domislice modne oblikovalke Ane Malalan Čeligoj, ki ji Pađanova pripisuje ogromno zaslug za svoje modno-oblikovalske dosežke, s katerimi se je z leti uveljavila kot ena od resnejših akterk na domači sceni. »V Anselmi ustvarjamo izključno iz starega blaga in Ana me zalaga s tako rekoč vsem materialom, iz katerega nastanejo moje kolekcije,« pravi in nadaljuje, da iz skupnosti Anselma črpa tudi »ogromno navdiha, znanja in idej. Izmenjujemo si mnenja, feedbacke in krepimo šiviljske veščine drug drugega. To resnično ni klasična trgovina, zato privlači veliko zanimivih likov, ki na tak ali drugačen način sooblikujejo moje zamisli in s tem moje delo.«

Njena najnovejša kolekcija, imenovana The Remains Left After, je pristala na prvem mestu na Forbesovem seznamu največjih presežkov letošnjega tedna mode v Ljubljani.

V prvi kolekciji, ki je – po lizbonskih dogodivščinah – nastala na domačih tleh, je ustvarila barvite kombinezone in pajkice po zgledu kostumov stripovskih superjunakov. Hrvaška fotografinja Katja Kremenić jih je uporabila v seriji fotografij, ki je nato nepričakovano zaživela svoje življenje. »Fotke so divje zakrožile po številnih kotičkih svetovnega spleta, pristale so v raznih tujih revijah in fanzinih. To je bila pravzaprav prelomnica, ki je odločilno spodbudila nastanek blagovne znamke Kiss The Future,« se spominja Tanja Pađan. Sočasno je bil to tudi povod za njen mednarodni preboj v odrski kostumografiji. »Nad temi kostumi se je navdušila poljska koreografinja in plesalka Anna Nowicka in povabila me je k sodelovanju pri eksperimentalni plesni predstavi v Berlinu. To je bila prva velika predstava, s katero se je vse počasi začelo,« pravi.

Kiss The Future je bil sprva mišljen le kot stranski projekt, ki je bil za Tanjo Pađan vir zabave, denar pa je služila predvsem kot stilistka in kostumografinja, kar občasno počne še danes, a je pri izbiri projektov vse bolj selektivna, saj želi »sodelovati predvsem z umetniki, ki ji dopuščajo ustvarjalno svobodo«. »Težko delam po naročilu, ključna je dobra komunikacija, dobri odnosi med ustvarjalci in predvsem njihovo zaupanje v moje delo. Če to deluje, bo dober tudi končni izdelek,« pravi. Zdaj redno sodeluje z Janom Rozmanom, plesalcem in koreografom, ki se prek koreografije predmetov poigrava s filozofskimi in znanstvenofantastičnimi koncepti. Njuno sodelovanje se je začelo s predstavo Predmetenje (2018) v Plesnem teatru Ljubljana, v kateri je Rozman z eklektično zmesjo giba, govora in duhovite improvizacije razmišljal o sporočilnosti fizičnega materiala, nadaljevalo pa se je s predstavo MEMEME (2019) v Stari mestni elektrarni, »bivanjskim prostorom asociativnega toka, trka brezkrajnega števila memov in njihovih odmevov«. Tanja Pađan je bila kostumografinja pri številnih drugih plesnih predstavah doma in v tujini: med drugim omeni sodelovanje z Zavodom 0,1 – zavodom za sodobno umetniško prakso in teorije, koreografinjo Jerco Rožnik Novak, berlinsko odrsko umetnico Julie Keren ter zavod za razvoj in afirmacijo plesa in sodobne umetnosti Emanat, s katerim je soustvarila velike pozornosti deležno tehnoburlesko Tatovi podob, »nemo komedijo telesa, ki parodira okorelost družbenih vlog«.

Kljub razgibanemu naboru uspehov je kostumografija danes njena drugotna dejavnost, saj se s polno paro osredotoča na Kiss The Future. Pod tem imenom je v zadnjih letih ustvarila kup konceptualnih kolekcij igrivih oblačil, pri katerih je navdih sprva črpala iz narave – pri kolekciji luskavih puloverjev Parrotfish se je navdihovala pri pticah in ribah –, zadnjih nekaj let pa se idejno napaja predvsem iz znanstvenofantastičnih konceptov. S projektom Going Places je predstavljala športna oblačila za potovanje skozi čas. »Obsesija z znanstvenofantastičnimi filmi, kot sta 2001: Vesoljska odiseja (Kubrick, 1968) in Solaris (Tarkovski, 1972), me je spodbudila, da sem v slogu newage romanticizma ustvarila športno opremo za potovanje s časovnim strojem,« pravi.

»Pri kreiranju kolekcije, ki je prvotno namenjena mladostnikom, sem si zamišljala, da bodo morali otroci prihodnosti svoje outfite sestavljati iz kupov navlake, ki jo bomo mi pustili za sabo. Kolekcija je zato sestavljena iz zavrženega materiala.«

Za performans, ki je potekal v sklopu prireditve Iskra Delta na 34. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani, je ustvarila kolekcijo uniform, kakršne naj bi v prihodnosti nosili uslužbenci podjetja Iskra Delta. Grafični bienale si je namreč zamislil fiktivno prihodnost, v kateri to sprva izjemno uspešno slovensko podjetje, ki je v osemdesetih letih izdelovalo pionirsko računalniško opremo, nikoli ni šlo v stečaj, temveč je danes v svetu uveljavljeno kot velikan na področju informacijskih tehnologij. Naloga ji je bila pisana na kožo, saj navadno ustvarja s starim tekstilom iz časa Jugoslavije, prav tako je uniformni slog pravzaprav rdeča nit njenih kolekcij. Ker je zaprisežena pacifistka, pa večkrat poudari, da pri tem »ne gre za vojaške uniforme, temveč prej za uniforme posadke kakšne intergalaktične vesoljske ladje«.

Njena najnovejša kolekcija The Remains Left After po zgledu steampunk estetike iz serije filmov Pobesneli Max, ki jih je obsesivno gledala v času karantene, prikazuje, kako bodo naši potomci oblečeni v distopičnem svetu jutrišnjega dne. »Ves čas se ukvarjamo z napačnimi stvarmi, z raznimi banalnimi težavami, ne razmišljamo pa dovolj o tem, kaj bo ostalo za nami, ko bomo ta svet zapustili,« pravi. »Nenehno kupujemo razno navlako, ki se le kopiči in kopiči. Pri kreiranju kolekcije, ki je prvotno namenjena mladostnikom, sem si zamišljala, da bodo morali otroci prihodnosti svoje outfite sestavljati iz kupov navlake, ki jo bomo mi pustili za sabo. Kolekcija je zato sestavljena iz zavrženega materiala, kot so na primer stari kavči, vse je razcapano in napol zašito. Ves material sem reciklirala, nekaj denarja sem zapravila le za vrvi in kantico za bencin.« Prav ta kolekcija je nato prepričala Joane Shurvell, novinarko revije Forbes, da je Kiss The Future omenila kot absolutni vrhunec letošnjega tedna mode v Ljubljani (LJFW).

Tanja Pađan poudarja, da trženja nima ravno v malem prstu. »Zanimajo me proces ustvarjanja in zgodbe, ki obkrožajo moje delo, tukaj pa se ustavi,« pravi v smehu. A dobro blago se samo hvali, zato lahko avtorica s Kiss The Future, delom z Anselmo in občasnim kostumografskim ustvarjanjem preživi kot svobodna umetnica. Ker so njeni izdelki pogosto odbiti, specifični in vpadljivi, jih največ kupujejo v tujini, predvsem v Berlinu, »kjer je preprosto več ekstravagantno oblečenih likov«, pravi in doda, da »veliko oblačil, ki jih ustvarim, pristane v zasebnih zbirkah modnih navdušencev, saj niso ravno za vsak dan«.

Tanja Pađan poudarja pomembnost zgodb, znanstvenofantastičnih konceptov in fantazijskih mitologij, ki stojijo za njenimi kreacijami. Te navadno predstavi v obliki eksperimentalnih videov, pri katerih sodeluje z različnimi umetniki, najpogosteje s Tomažem Šantlom. Modeli, ki na promocijskih fotografijah nosijo njene kolekcije, nikoli niso poklicni manekeni in manekenke, temveč »vedno naturščiki, zanimivi liki, ki mi padejo v oko. To so lahko tudi mimoidoči ali naključni ljudje, ki jih spoznam na kakšni prireditvi, kar se zgodi popolnoma spontano,« pravi. In zaključi: »Tako je verjetno zato, ker se od samega začetka nisem želela popredalčkati v svet mode.«