Belfast

za

Naj ostanem ali grem?

»Mamica, mamica,« vpije devetletni Buddy (Jude Hill): »Plenimo supermarket! Plenimo supermarket!« Ko mama (Caitriona Balfe), sicer protestantka, priteče dol in odpre vrata, ji pokaže pralni prašek, ki ga je ukradel med »protestantskim« kolektivnim plenjenjem »katoliškega« supermarketa. Mama ponori, Buddy pa dahne: »Saj je biološki!« Buddy ne ve, kaj je prav in kaj ne, ampak gre le s tokom – z maso, ki jo v Belfastu leta 1969 polarizira, radikalizira in militarizira verska vojna, protestantsko-katoliški razkol.

V tem kaosu mora odraščati, toda za otroka je odraščanje vedno kaos, splet barikad, molotovk in bodeče žice, ringelšpil blaznosti, nepredvidljivosti, zmedenosti, čudenja, zatreskanosti, neuslišanosti, preslišanosti, hamletovskih fantazij, filmov in utopičnih metatrenutkov, ki se rimajo bodisi s štiklom Do Not Forsake Me, Oh My Darlin ali štiklom Everlasting Love – oh, ali pa s prazgodovinskimi bikinkami Raquel Welch. Belfast, avtobiografski črno-beli film o disruptivnem odraščanju v črno-belem svetu, posvečen tistim, ki so ostali v Belfastu, onim, ki so ga zapustili, in tistim, ki so se izgubili, je videti kot Cuaronova Roma s twistom Tornatorejevega Cinema Paradiso. (Kinodvor)