»Sem otrok družbe in javnega sistema«

Kaj se je zgodilo leta 2005 in 2006, ko vas je Ortopedska bolnišnica Valdoltra poslala v Švico, na univerzitetno kliniko v Basel? 

Na povabilo dr. Trampuža sem v Baslu opravil raziskavo v povezavi z okužbami vsadkov; raziskava je bila povezana z mojim podiplomskim doktorskim študijem. Raziskavo smo v celoti opravili in kasneje je bil na njeni podlagi napisan tudi strokovni oziroma znanstveni članek.

Toda doktorata niste končali?

Drži, nisem zaključil doktorskega študija, ker se nisem vpisal v drugi letnik. Po specialističnem izpitu sem se dodatno posvetil kirurgiji gležnja in stopala in to prakso sem nato na najvišji stopnji prenesel v bolnišnico Valdoltra in v slovenski prostor.

Ali ste imeli v Baslu incident z asistentko? 

Svoje delo sem opravljal v laboratoriju, z nikomer nisem imel nobenega incidenta; zame je bila to izjemna izkušnja. Pri tem mi je neskončno veliko pomagal laborantski tehnik Žarko, s katerim sva imela še dolgo potem stik, dvakrat je prišel tudi na obisk v Slovenijo.

Kasneje ste delali na kliniki Schulthess pri zdravniku Pascalu Rippsteinu. Drži? 

Pascala sem spoznal leta 2005, nato sem skoraj vsako leto teden dni gostoval pri njem na kliniki Schulthess v Zürichu; on me je naučil vse v povezavi s kirurgijo gležnja in stopala. Leta 2009 sem dobil priložnost za delo v Zürichu, nisem se odločil za odhod. Leta 2010 ali 2011 pa sva skupaj s Pascalom v bolnišnici Valdoltra organizirala zelo dober kirurški tečaj s področja kirurgije gležnja in stopala z izjemno mednarodno udeležbo. Nato me je leta 2013 povabil v Švico, januarja 2014 sem prevzel delo specialista za kirurgijo gležnja in stopala v St. Gallnu. Nikoli nisem bil zaposlen na kliniki Schulthess v Zürichu, svoje delo sem opravljal na kliniki Berit v Teufnu, leta 2015 pa sem delo nadaljeval v kantonski bolnišnici, Spittalu Heiden.

»Zdravstveni sistem poznam z vseh možnih strani, v njem sem delal in moja učinkovitost in strokovnost nikoli nista bili sporni. Potrebujemo urejeno in močno javno zdravstvo.«

So bile tam, na kliniki Berit oziroma pri delu z gospodom Rippsteinom, kakšne težave z zavarovalnico?

Med svojim delom v Švici nisem imel nikoli težav z zavarovalnico, nikoli nisem bil v nobenem prekrškovnem ali drugem postopku. Delo je potekalo povsem normalno.

Dobili smo informacije, da je prišlo do nepravilnosti ter da je bil sklenjen sporazum o poravnavi in ste morali vračati denar. Ali to drži? 

Projekt sodelovanja z dr. Rippsteinom in kliniko Berit se ni izšel po načrtih in pričakovanjih. Sklenili smo sporazum o prekinitvi sodelovanja in januarja 2015 sem začel delati v kantonski bolnišnici v Heidnu. Z obeh strani so bile poravnane vse obveznosti in od klinike Berit sem tudi dobil garantno pismo, da so me lahko potem zaposlili v Spittalu Heiden.

Zavarovalnica vam ni očitala, da ste opravljali fiktivne storitve?

Nobenih očitkov ni bilo; če bi storil karkoli narobe in bi zavarovalnica sprožila postopek proti meni, bi mi kot tujcu takoj prekinili dovoljenje za delo in bi moral Švico zapustiti. Sem pa, kot že rečeno, nemoteno delal tudi leta 2015 in imel sem pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Sedaj ste zaposleni v zasebni kliniki Bitenc, Medicinskem centru Šalara in pri Zdravstvenem zavodu Zdravje. Drži? 

Ne drži. Sem nosilec dejavnosti ortopedske kirurgije v Kirurgiji Bitenc in v Medicinskem centru Šalara v Kopru. V obeh zavodih sem tudi zaposlen.

V pogajanjih, ki ste jih imeli na področju zdravstva z Levico in SD, se o nekaterih vprašanjih niste mogli uskladiti. Katera področja so bila najbolj kritična? 

Zdravstveni del koalicijske pogodbe smo na pogajanjih praktično v celoti uskladili, nekaj točk je ostalo odprtih in o tem so se kasneje dogovorili predsedniki strank. Pogajanja so bila hitra in uspešna, zelo konstruktivna, kar je imelo za posledico tudi hitro usklajeno koalicijsko pogodbo.

Kako na primer se boste lahko borili proti zdravnikom dvoživkam, ko pa ste bili tudi sami dvoživka? 

Izraz zdravnik dvoživka je povsem neprimeren in za mnoge zdravnike žaljiv; sam ga ne želim uporabljati. Večina zdravnikov dela zunaj svojega zavoda z ustreznim dovoljenjem delodajalca in v skladu z zakonom. Urediti moramo sistem, imeti moramo dober nadzor, omogočiti razmere za delo, da bodo zdravniki delo opravljali v svojih ustanovah. V moji stroki skoraj vsi zdravniki opravljajo delo tudi zunaj svojih ustanov, podobno je z nekaterimi drugimi strokami. Težava je predvsem v neurejenem sistemu in to je treba urediti.

Ste pa sedaj zasebni zdravnik, mar ne? 

Zaposlen sem v zasebnih zavodih in strokovno, vestno opravljam delo zdravnika.

Boste zmogli sprejemati ukrepe, namenjene krepitvi javnega sektorja?

Seveda. Sem otrok družbe in javnega sistema. Zdravstveni sistem poznam z vseh možnih strani, v njem sem delal in moja učinkovitost in strokovnost nikoli nista bili sporni. Potrebujemo urejeno in močno javno zdravstvo, kjer bomo dejansko v središče postavili pacienta.

Sekretarji iz drugih koalicijskih strank se vam niso hoteli priključiti v vlogi državnih sekretarjev. 

Nikoli ni nihče omenjal, da bi na ministrstvo za zdravje prišli državni sekretarji iz drugih strank. Zaveza Gibanja Svoboda je, da bomo v sodelovanju s strokovnjaki in civilno družbo pripravili rešitve za zdravstveni sistem. Vse to je jasno zapisano v koalicijski pogodbi.

Slišimo, da med pogajanji z ostalima dvema koalicijskima strankama ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja niste vzeli resno. Nekako v smislu, da boste zdaj še kakšni dve leti analizirali. 

Pogajanja so potekala za zaprtimi vrati. Preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je jasna zaveza v koalicijski pogodbi; zame osebno je to zelo resno področje ureditve financiranja zdravstvenega sistema. Treba je poiskati način, kako zagotoviti 600 milijonov evrov na leto, opraviti izračun za 20 let in sprejeti sistemski zakon. To so pogoji, da lahko dodatno zdravstveno zavarovanje ukinemo.

Zakaj pa ga enostavno ne prenesete na javno zdravstveno zavarovalnico, v tem primeru ni treba iskati teh 600 milijonov.

Če bi bilo tako enostavno, bi mnoge vlade to naredile že pred časom. Morate se zavedati, da nam bo na več področjih zmanjkalo denarja. Nimamo pokritega financiranja dolgotrajne oskrbe, paliativne oskrbe, geriatrične oskrbe in hitrih ad hoc rešitev si ne moremo privoščiti. Se pa, in to bi rad poudaril, v Gibanju Svoboda zavzemamo za močno javno zdravstvo, ki bo sposobno zadovoljiti vse potrebe starajočega se prebivalstva.

V času epidemije so imele zasebne zdravstvene zavarovalnice izjemne dobičke. Se zavedate, da bi morale te milijone vrniti zdravstvu? 

Zavedamo se, da je zaradi epidemijo prišlo do presežkov denarja, ker se programi niso izvajali v takem obsegu kot pred epidemijo. Po naših podatkih imamo krepko čez 200 milijonov evrov neporabljenega denarja, ki ga bomo porabili za skrajševanje čakalnih vrst. Se pa še bolj zavedamo, da bomo morali jeseni, kljub novemu valu covida, zagotoviti normalno delovanje zdravstvenega sistema.