20. 5. 2022 | Mladina 20 | Kultura
Zlate levinje
59. umetniški bienale v Benetkah, imenovan Mleko sanj, slavi žensko umetnost in nadrealizem ter daje glas zapostavljenim manjšinam
Med paviljoni zahodnih velesil, v katerih se predstavljajo temnopolte umetnice, je med najprepričljivejšimi razstava slovite ameriške kiparke Simone Leigh. Avtorica je za skulpturo, ki odpira skupinsko razstavo v Arzenalih, prejela tudi nagrado zlati lev.
© Roberto Marossi/La Biennale di Venezia
Sloviti beneški umetniški bienale, najprestižnejši umetniški dogodek na svetu, je po 127 letih stopil v korak s časom: največja svetovna razstava sodobne umetnosti je bila doslej precej razvpita zaradi zapostavljanja umetnic, ob svoji 59. izvedbi pa se je pod taktirko italijansko-ameriške kuratorke Cecilie Alemani – prve Italijanke, ki je prevzela direktorsko mesto beneškega bienala – uprla patriarhatu in se osredotočila na dela ženskih, transspolnih, nebinarnih ter drugih premalo zastopanih umetnic (in umetnikov); v barviti druščini najdemo celo umetnika, ki se identificira kot kiborg.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.