Zadnjič videna živa

proti

Izginotje.

Kje je Liam Neeson, ko ga najbolj potrebujejo, boste vzkliknili deset minut po začetku trilerja Zadnjič videna živa, a vaš vzklik bo uslišan – Gerard Butler namreč malce kasneje mutira prav v Liama Neesona. Lahko bi mu bilo ime kar Liam Neeson, ne pa Will Spann. Will je uspešen poslovnež – iz ene nepremičnine naredi dve. Toda Liso (Jaimie Alexander), svojo ženo, je ob tem bogatenju malce zanemaril, tako da hoče pavzo. Čuti se neizpolnjeno. Rada bi bila sama. Tudi prevarala ga je. Ko jo pelje domov, k njenim staršem, ustavita na črpalki – Lisa skoči na stranišče, a se ne vrne. Izgine. Brez sledu. Kaj – si rečemo. Je to kazen za prešuštvo? No, to misteriozno in intrigantno situacijo smo sicer že videli, v nizozemskem trilerju Izginotje (1988) in v holivudskem rimejku (1993), v katerem so Gena Bervoetsa, Johanno ter Steege in Bernard-Pierra Donnadieuja zamenjali Kiefer Sutherland, Sandra Bullock in Jeff Bridges, toda vedno znova se je razveselimo – komaj čakamo, da vidimo, koliko lucidnosti bo pokazal film v razpletanju tega misterija (spomnite se le Mostowovega Breakdowna).

Toda film Zadnjič videna živa se lucidnosti odpove, med Willom in Liso pa je itak več napetosti kot v samem filmu. Iz Butlerja skoči Neeson – akcijska zver, morilski stroj, maščevalni križar, ki obvlada vsa orožja, od pušk in pištol do kovinskih palic in pesti. Ja, nenadoma imate pred sabo poslovneža, ki obvlada vse načine ubijanja. Kar je presenetljivo, a dolgočasno. Kdo ve, morda pa hoče film reči le – v vsakem uspešnem poslovnežu ždi morilec. Kdor hoče poslovno uspeti, se mora zanašati na svojega notranjega morilca. (kino)