Kolektiv tehno didžejev in producentov, ki do rejv kulture pristopa anarhistično

Čeprav so člani kolektiva na sceni prisotni že kakšnih pet let – nekoč so partije v pokojni ljubljanski tovarni Rog organizirali pod imenom Shtrayfix –, se je Kibernet Kriminalität na zemljevid postavil v času, ko se je svet nehal vrteti: v času, ko je pandemija koronavirusa klubski kulturi zvezala roke. Sami so se temu odločno uprli. Sloves njihovih razvpitih, samoorganiziranih rejvov, ki vselej potekajo na nekonvencionalnih, skrivnih in odročnih lokacijah, se je po ljubljanskem podzemlju razširil hitreje kot požar.

Na vprašanje, kako jim je uspelo zapečkarske Ljubljančane zbrcati v rit, da redno prihajajo na rejve, ki se dogajajo kakšne pol ure vožnje iz prestolnice, ima soustanovitelj kolektiva, štiriindvajsetletnik Jan Aleš Mlinar, ki glasbo ustvarja pod psevdonimom Nomun Atur ali kot del dvojca MRK, dokaj preprost odgovor: »Tako, da jih za dve leti zapreš v lockdown, zakleneš vrata nočnih klubov in prepoveš zabave. Za dober rejv bodo pripravljeni storiti marsikaj.« Člani kolektiva ne zanikajo in ne priznajo, da so v zadnjih letih – prav v času, ko je bilo to še posebej prepovedano – organizirali kup ilegalnih rejvov; takšnih, kakršne so mlajše generacije rejverjev poznale le prek starodavnih mitov iz daljnih devetdesetih. Ne zanikajo in ne priznajo, da so ti dogodki navadno obkroženi z izvidniki, ki organizatorjem sporočijo, naj začasno stišajo rohnenje brutalnih techno koračnic, ko se dogodku vsake toliko približa policija.

»Že v osnovi nam je bližje anarhističen pristop do rejv kulture. Znamo se organizirati sami: imamo publiko in didžeje, zato le še najamemo ozvočenje in opremo, najdemo primeren prostor – magari kakšen travnik sredi neke vukojebine –, in že imamo rejv,« pravi Jurij Jovan, soustanovitelj kolektiva in druga polovica dvojca MRK. Ja, Kibernet Kriminalität prireja underground zabave v polnem pomenu te besede: to so temačni rejvi z brezkompromisno glasbo, ki navadno potekajo v podzemnih bunkerjih sredi ničesar, na katerih ni dovoljeno fotografiranje in na katerih morajo biti obiskovalci od glave do peta odeti v črno. Ljubljana je Berlin.

Pandemija pa ni bil edini razlog, da so se člani kolektiva samoorganizirali in vzpostavili sceno, ki je neodvisna od naše klubske infrastrukture. Kot nadobudni novinci namreč sprva niso pridobili pozornosti ljubljanskih klubov. »Niso nas spustili zraven. Vodjem klubov smo poizvedbe pošiljali kot po tekočem traku, o odgovorih pa ni bilo ne duha ne sluha. Stvari smo morali vzeti v svoje roke,« pravi Nomun Atur. Čeprav jim ljubljanska klubska scena ni izrekla dobrodošlice, pa Kibernet Kriminalität na svojih rejvih redno gosti njene didžeje: »Težava mnogih ljubljanskih zabav je, da nenehno reciklirajo en in isti program. Mi te napake ne bomo delali,« obljublja Mlinar. Jovan pa doda: »Če si bomo vse življenje pljuvali v skledo, bo stagnirala celotna scena.«

A zdaj, ko si je Kibernet ustvaril ime, je začel prodirati tudi v klube: nedavno je pretresel temelje metelkovskega kluba Channel Zero, 25. junija pa bo prvič prevzel še krmilo kluba K4.

Organizacija rejvov je le ena od razsežnosti delovanja mladega kolektiva. V prvi vrsti gre za moštvo nadarjenih glasbenih producentov, ki jih povezuje strast do neizprosnega, temačnega in hrupnega industrial techna – in tudi ljubezen do metala, ki pravzaprav predstavlja njihove glasbene korenine. Mladinin glasbeni kritik Jaša Bužinel je njihov prepoznavni zvok opisal kot »odziv na aktualni hajp okoli bliskovito hitrega, monokromatičnega, zloveščega, s šmirom zamazanega hard techna, ki se je v času koronske krize profiliral na ukrajinski, francoski ter berlinski sceni in zavladal festivalom«.

Poleg Nomuna Aturja oziroma dvojca MRK kolektiv tvorijo še dvojec ASTWO, producent Sub Terra (ki je malo ploščo Rings nedavno izdal pri sloviti nemški založbi Sacred Courts) in najmlajši član ekipe, enaindvajsetletni producent Lucius Light, ki se je Kibernetu pridružil kot del njegovega zvestega občinstva. »V udobju doma sem didžejal in produciral, a nisem vedel, kako naj se vključim v sceno. Na enem od Kibernetovih rejvov sem zbral pogum in organizatorje vprašal, ali lahko kdaj vrtim na njihovem dogodku. Dva meseca kasneje sem poslal nekaj demo posnetkov in vse ostalo je zdaj le še zgodovina,« z zadovoljnim nasmeškom pravi Lucius. Nomun Atur doda: »Ljudje nam navadno pošljejo napol kuhane demote, a to, kar je poslal Lucious, je bilo zares dodelano in v njem sem prepoznal ogromen potencial.« Njegov kratkometražni prvenec Umbra je na začetku leta izšel pri Kibernetovi hiperproduktivni založbi, ki se po dveh letih delovanja lahko pobaha s kar devetimi izdajami. Založba pa zadnje čase prah dviguje tudi v tujini: njene izdaje med drugim promovira YouTubov kanal HATE, spletna avtoriteta na področju podzemnega techna, kmalu pa bo izdala tudi ploščo strasbourškega producenta, ki ustvarja pod imenom Morsure.