Haiku Garden: Loose Contacts / Tense Present

+ + + + +

Domači prvaki shoegaza Haiku Garden so se druge dolgometražne studijske plošče lotili počasi in skrbno. Prav je tako: njihov prvenec Where If Not Now je izjemna plošča – mesto je našla tudi v Mladininem izboru najboljših albumov leta 2018 –, zato so bila pričakovanja za njeno naslednico zares velika. Bratovščina tisoč in enega efekta še zdaleč ni razočarala: Loose Contacts / Tense Present je v mnogih pogledih nadgradnja ustaljenega zvoka zasedbe, čeprav se je zdelo, da v tem ni bilo prav veliko prostora za izboljšave.

Zakaj je trajalo skoraj štiri leta, da je kvartet izdal novo ploščo? Najprej so mu na turneji, ki je sledila izdaji prvenca, sredi Španije vlomili v kombi in ukradli skorajda vso opremo. Ker člani zasedbe prisegajo na gurmanske analogne efekte – teh imajo na odru navadno več, kot jih lahko vsi skupaj preštejejo na prste svojih rok in nog – in creme de la creme kitarsko opremo, je bila škoda zares ogromna. S pomočjo lokalne scene – metelkovski klub Gala hala, ki je bend pred leti vzel pod (založniško) okrilje, je priredil veliki dobrodelni koncert, zasedbo pa smo podprli tudi prek crowdfunding kampanje – se je Haiku Garden kmalu postavil na noge in začel navduševati z unplugged priredbami svojih (sicer močno elektrificiranih in hrupnih) dream pop bangerjev. Deloma oguljene, deloma obogatene skladbe – pridružil se jim je godalni kvartet, poprijeli so za sitar, harmoniko, trobento in še kaj – so zabeležili tudi v studiu radia Val 202 in jih leta 2020 izdali na plošči Izštekani, ves ta čas pa so razvijali novi zvok, precej drugačen od zasanjanega shoegazerskega hrupa, ki smo ga doslej povezovali z bendom.

Nekoč se je zdelo, da sta prav hrupnost in zasanjanost tisto, kar zasedbo najbolj odlikuje, a zdaj, ko je svoj zvok izčistila, do večjega izraza pridejo druge ustvarjalne razsežnosti. Te se izkažejo za še pomembnejše od dodelane eterične atmosfere, s katero si je skupina ustvarila ime: dovršen songwriting in izjemen občutek za skladanje udarnih – navadno dokaj preprostih, a izjemno učinko vitih – kitarskih riffo v. Prav tako je Haiku Garden močno razširil slogovni razpon svojega dela: shoegaze in dream pop sta sicer še vedno zelo prisotna, a bend zdaj navdušuje predvsem z noise popom, krautrockom, akustično psihedelijo, postpankom in garažnim rockom. Zelo dobrodošlo je tudi, da je glas Klemna Tehovnika, ki je poleg kitarskih riffov in synthovskih melodij doslej prispeval spremljevalne vokale, zdaj na dobršnem delu albuma potisnjen v ospredje. Sicer se tudi nekdanji prvi vokalist Luka Flegar na novi plošči znova izkaže, a Tehovnikovo spokojno petje se zares lepo ujame z novo zvočno sliko, prav tako pa je odličen kontrast udarnejšim, surovim delom te odlične plošče.