Filmi o ljudeh na begu pri nas in po svetu

»Migracije iz nuje – da bi preživeli, da ne bi bili lačni, da ne bi bili zatirani, ostajajo stalnica življenja ljudi na planetu. Mi, ki živimo v miru in blaginji, se srečujemo z migracijami in migranti. Njihova prisotnost v naših življenjskih prostorih terja, da opredelimo svoj odnos do njih in svoje vedenje ob njih,« piše Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, ob začetku tradicionalnega Festivala migrantskega filma; ob svetovnem dnevu beguncev ga organizira nevladna organizacija, ki ji predseduje.

Festival bo letos izveden že trinajstič in bo v Ljubljani potekal med 20. in 23. junijem v Kinodvoru, Slovenski kinoteki, Pritličju, na AGRFT in Slovenski filantropiji ter v nekoliko širšem časovnem obdobju tudi v drugih krajih – Črnomlju, Gornji Radgoni, Kopru, Ljutomeru, Logatcu, Mariboru, Metliki, Murski Soboti, na Ptuju in v Žalcu. Prikazanih bo 23 filmov iz enajstih držav, projekcije pa bodo v številnih primerih spremljali pogovori z ustvarjalci filmov ter poznavalci migrantske in begunske tematike.

Festival bo uvedel film Džungla (Cristian Natoli, 2021), ki se na nekoliko neobičajen način osredotoča na to, kako med ljudmi ustvarjati vezi, namesto da razmišljamo zgolj o razlikah. Prikazuje migrante iz taborišča v italijanski Gorici, le korak za slovensko-italijansko mejo. Več prebivalcev divjega taborišča, imenovanega Džungla, je povabljenih k sodelovanju v gledališki predstavi o njihovih življenjih, nastajanje predstave in tudi končno uprizoritev prav v Džungli pa ves čas spremlja filmska kamera.

Dokumentarni film Heza (Derya Deniz, 2022), ki bo prikazan v sodelovanju z Rožavsko filmsko komuno, pripoveduje zgodbo o Jazidinji, ki jo je zasužnjila Islamska država (ISIS) – o tem, kaj je doživela v rokah ISIS, kako ji je uspelo pobegniti in kako je potem več sto borcev in bork vodila v boju zoper najnevarnejšo džihadistično teroristično organizacijo na svetu.

Film Žica (Tiha K. Gudac, 2021) pa predstavlja novo dinamiko človeških odnosov in življenja kot posledico postavitve žičnatih in panelnih ograj na slovensko-hrvaški meji. Pri vsakdanjih opravilih ustvarjalci filma spremljajo varnostne organe, aktiviste za človekove pravice in lokalno prebivalstvo. Med njimi je tudi širši javnosti nekoliko bolj znan Blaž Zidar, pripadnik slovenske varde, ki skupaj z ženo in otroki po obmejnih gozdovih sledi beguncem ter sporoča njihove lokacije policiji, da bi jih lažje prestregla na poti v Evropo.

Tudi sklop treh kratkih dokumentarnih filmov Nike Autor (Obzornik 4517 – Preko vode do slobode, Obzornik 2021 – Tukaj imam sliko, Obzornik 670 – Rdeči gozdovi, 2022) je vezan na Slovenijo in njeno soseščino, predvsem BiH, kjer po gozdovih, v njihovih lastnih »Džunglah«, živijo migranti, ki skušajo doseči svoj cilj – Evropo.

Anica Mikuš Kos pa svojo poslanico letošnji izvedbi festivala zaključuje z besedami: »Filmi, ki jih bomo gledali, nas bodo spodbudili k razmišljanju o tem, kaj lahko mi prispevamo k dobremu delu sveta in njegove podobe v očeh tistih, ki so poiskali zatočišče v naši državi.« (Več o festivalskem programu, omenjenih in vseh drugih filmih najdete na www.fmf-slovenija.si.)