Jordan B. Peterson: Zemljevidi pomena

+ + + + +

Tretja knjiga kultnega avtorja v slovenščini.

Njegovih 12 pravil za življenje je biblija za konservativce, podobna uspešnica je tudi Onkraj reda; je torej eden najbolj popularnih intelektualcev dodal še tretjo nadgradnjo? Nak, to delo je izšlo leta 1999 in je bistveno drugačno od zadnjih dveh.

V njem avtor ne vzpostavlja dialoga z bralcem, saj je pisano strogo akademsko. Peterson se ne postavi v kožo konservativnega slehernika in ga ne vodi v soočanje s sodobnimi kulturnimi fenomeni, še manj mu ponudi miselna orodja, da bi z njimi lahko v družbi branil in uveljavljal svoja prepričanja. Kot profesor psihologije ex cathedra predstavlja teorije iz nevropsihologije, mitologije in arhetipov. Bralec se tako lahko le vkrca na ladjo slušateljev in sledi njegovim razpravam, ki pa so pisane v maniri dokse, saj avtor vodi misel linearno, ne da bi navajal drugačne izpeljave in jih potem magari pobil kot nekredibilne. Mladi Peterson denimo vpelje koncept vrednostnih shem, ki si jih zapomnimo – shranimo v mitih in ritualih – in prenašamo iz roda v rod. Nasloni se na nekaj teorij, vendar jih ne eksplicira in bralcu ne ilustrira, kako nastajajo in delujejo. Ali recimo paradigmatsko mišljenje, ki pa ga na vsega nekaj straneh shematsko opredeli s paralelo evklidske geometrije kot razmišljanje, ki je formalno omejeno. Heidegger je po drugi strani posvetil razmišljanju celo knjigo Kaj se pravi misliti?.

Obsežna študija, ki pa je bralni paradiž samo za velike ljubitelje Petersona.