Boštjan Videmšek, Maja Videmšek, (foto) Matjaž Krivic: Zadnji dve: Najin in Fatu 

+ + + + +

Na svetu sta samo še dve samici severnega belega nosoroga – vrsta je funkcionalno izumrla.

Kratko biološko in etično vprašanje, ampak – kako iz tega narediti nekajstostransko knjigo? Videmšek & Videmšek sta utopijo predstavila kot izvedljivo prihodnost, obenem pa prinesla še kontekstualne vpetosti. Živalska vrsta, ki jo je v izumrtje pahnil divji lov, lahko preživi samo v azilu. Nacionalni park v Keniji na 100 kvadratnih kilometrih, ki je obdan z električno žico in ga varuje slaba stotina oboroženih rangerjev, je prvi pogoj projekta ob seveda drakonskih kaznih dosmrtnega zapora za divje lovce. A glavni problem ostaja – od kod dobiti očeta? Pri bližnjih vrstah nosorogov? Ne, še pred izumrtjem moških predstavnikov so v kriolaboratorijih zbrali spermo petih samcev in oocite 12 samic. Nekaj jokerjev je torej na voljo, tudi zamisel, da nova bitja donosijo črne nosoroginje. A ob tako pičlem materialu ni tvegati poskusov, ki bi izpraznili semensko-jajčno banko. Sočasno kajpak potekajo raziskave, pri katerih celo iz zamrznjenega kožnega tkiva drugih predstavnikov vrste ustvarijo matične celice, iz njih pa lahko ustvarijo nove oocite. V igri so milijoni, vloženi v razvoj znanosti, ki bi oživila funkcionalno izumrlo vrsto nosoroga. Je potreben le čas? Tu se zgodba dramatično zaplete: kaj bo nastalo iz mladička, ki bo na svetu sam, brez starševskih figur? Za socialni razvoj potrebuje Najin in Fatu, a njima so leta šteta.

Avtorja v osnovni zaplet zgodbe pristavljata koščke stvarnosti, ne le z obiskom osrednjih junakinj, ampak s pogovori z rangerji, biologi, molekularnimi raziskovalci, genetiki, naravovarstveniki, upravljavci parkov in živalskih vrtov et simile. Knjiga, ki vleče bralca do konca in še v prihodnost.