Civilizacija: zgodovina sveta v 1000 predmetih 

+ + + +

Gigantsko – 400 strani velikega formata z več tisoč podobami in spremnimi teksti.

Zasnutek je vratolomen, saj namesto zgodovine političnih režimov prinese predmete, ki so dominirali skozi čas. V starem Egiptu so imele denimo plemkinje lepotilne potrebščine, kot so lonček za črnilo za oči, posoda za belo kremo, palička, kamenček za drobljenje, pa tudi kamena paleta, na kateri so drobile in mešale barvila. Ali koncept knjige torej poudarja, da je vse tu že pet tisoč let, da so razlike le v finesah? Nak, vsako obdobje prinaša drugačen set instrumentov, zaradi njih številčnosti pa zmanjka prostora za pojasnila, kako so bili uporabljani v vsakdanu, od kod so prišli, kateri sloji so jih uporabljali. Rezultat je zatorej podoben, kot če se laik znajde v velikem muzeju, kjer sledi predmetom ali v galeriji slikam, ne da bi poznal njihove smisle oziroma kontekste.

Ker je tema vsa civilizacija, je kajpak našemu zadnjemu stoletju namenjena le desetina prostora. Posledica je, da imamo med telefoni štiri podobe: s številčnico iz tridesetih, prenosnega iz sedemdesetih, brezžičnega iz osemdesetih in pametnega iz zadnjih dekad. Nič pa o razširjenosti teh naprav ali o zgodovini vsebin in dinamiki medosebnih komunikacij. Avtorji o posameznih temah tudi ne navajajo stvarne literature, zato bolj radoveden bralec v knjigi ne izve, kje bi lahko poglobil znanje o predmetu, ki mu je padel v oko.

Osrednji problem knjige je v njeni preobširnosti, saj nam predmete le naniza, ne da bi predstavila, kako so zaživeli v svojih obdobjih, še manj, kako dramatično so ljudem spreminjali načine življenja.

Zelo koristno in ilustrativno delo, ki pa zahteva, da ob vsakem detajlu sami poiščemo čtivo, ki ga osmišlja.