Lil Ptuj

Čeprav je Lil Pump pri promociji festivala Offline odigral vlogo glavne zanimivosti – njegov potetovirani obraz je krasil jumbo plakate po vsej Sloveniji –, se je na prireditvi zdelo, da dobršnega dela občinstva pravzaprav ni privabilo njegovo ime, temveč predvsem to, da Ptuj čage takšnih razsežnosti še ni videl. Spektakel, ki je potekal sočasno s slovito Ptujsko poletno nočjo, na katero je naše najstarejše mestece še bolj živo kot na pustno soboto, je v dveh nočeh (5. in 6. avgusta) privabil več kot deset tisoč obiskovalcev.

A ko je animator, ki je na glavnem odru povezoval različne nastope, v okorni angleščini z nemškim naglasom – po tem je močno spominjal na vokal frontmana eurodance trojca Scooter – občinstvo pozval: »Ko jaz rečem Lil, vi rečete Pump,« in samozavestno nadaljeval: »Lil,« je zgolj peščica obiskovalcev ubogala in odgovorila: »Pump!« Pri vsaki rundi pingponganja kvazispodbudnih vzklikov je sodelovalo manj ljudi, zato je nespretni animator obupal in občinstvo poskusil spraviti v smeh z nekaj neslanimi, pravzaprav precej seksističnimi šalami, kot je na primer: »Z velikim veseljem bi srfal po množici, a se bojim, da se bo katera od deklet dotaknila mojega … saj veste.« Iz občinstva mu smeha ni uspelo izvabiti, pravzaprav se je v neprijetni tišini za trenutek zdelo, da namesto smeha slišimo čričke, nato pa je ogrevanje plesišča prepustil Pumpovemu didžeju. Ta je zavrtel nekaj aktualnih trap hitičev in množico pripravil na enourni playback nastop, ki naj bi bil koncert v živo. Podlage, ki jih vrti njegov entuziastični didžej, so posnetki celotnih skladb, združeni s studijskimi posnetki vokalov, Lil Pump pa v živo le od časa do časa odrapa kakšen verz in mikrofon uporablja predvsem za hajpanje publike. Poleg številnih pozivov k moshpitu je prve vrste občinstva kot Mojzes morje med begom iz Egipta nekajkrat razdelil na dvoje in jim predlagal, naj ob dropu z zaletom trčijo druga ob drugo. Glasbenik se sicer – onkraj hajpanja občinstva – v zadnjih izdihljajih svoje razburkane kariere na odru sploh ne trudi več: navzočih niti ni skušal prelisičiti, da rapa v živo, saj večji del nastopa mikrofona ni držal v neposredni bližini ust, temveč je le skakal po odru, glasilke pa razgibaval zgolj približno petino nastopa.

Tega mu sicer ne moremo zares zameriti: nastopi, ki se zanašajo na playback, so v polju trapa in mumble rapa pravzaprav standard. Med mladimi trap zvezdniki so tisti, ki se lahko na odru pobahajo z rapersko spretnostjo, zelo redke ptice, prav tako nam je Lil Pump s tem, da je na masivnem ozvočenju festivala Offline vrtel kar studijske, zmasterizirane posnetke svojih uspešnic, v resnici naredil uslugo. Če bi se zanašal le na lastne pevske veščine, bi bil nastop verjetno porazen. Tako pa je kar nekako speljal. Če bi morali opis njegove glasbe skrčiti na en pridevnik, bi bil ta vsekakor ’zabavna’. Vztrajno ponavljanje preprostih enovrstičnic o luksuznih dizajnerskih oblekah, dragem nakitu, brhkih dekletih in drogah za lajšanje simptomov anksioznosti, ki jih je odrepal ob pomoči ekscesne količine autotuna, so bile v kombinaciji z minimalističnimi, a resnično udarnimi beati, nabitimi z mastnimi 808 basi, učinkovita kombinacija za odlično zabavo. Ko pa to združimo še z dodelano odrsko scenografijo in pirotehniko – na festivalu so izpod odra bruhali ogenj, gejzirji umetne megle in zares neskromna količina konfetov  –, dobimo resen spektakel, ki bo po Ptuju in onkraj še dolgo odmeval.

Ker pri vstopu na festival ni bilo starostne omejitve, je bil precejšen del občinstva pravzaprav premlad, da bi sploh vedel, kdo Lil Pump je, pa čeprav je 21-letni floridski raper vesoljni uspeh dosegel šele leta 2017, kakšni dve leti kasneje pa je že začel naglo toniti v pozabo. O tem, da momljajoči trap, kakršnega ustvarja Lil Pump, ni zares tisto, kar je privabilo tolikšno hordo žurerjev, je zgovorno pričal tudi preostali del glasbenega programa, ki se je osredotočal predvsem na zvok elektronike, znan kot EDM (Electronic Dance Music), torej na tisti komercialno zveneči žanr plesne glasbe, ki po vsem svetu polni plesišča stadionskih razsežnosti. Štajerski domorodec, ki je na prireditvi spremljal Mladinino delegacijo, je opazil, da so didžeji na festivalu Offline vrteli skladbe, ki so pred leti odmevale v Klubu mariborskih študentov (KMŠ). Pred Pumpovim nastopom smo tako med drugim prisluhnili cenenemu EDM-remiksu Coldplayeve baladne uspešnice Clocks in pa plesni predelavi megahita Seven Nation Army, katerega kitarski riff se je v slabih dveh desetletjih od izdaje preobrazil v pravo navijaško himno, ki je večina ljudi sploh ne povezuje več z avtorjema iz dvojca The White Stripes. Epske drope v didžejskih nastopih so ves čas spremljali tragikomični vložki scooterjevsko zvenečega animatorja, ki je – kot rečeno – v skorajda karikirano nemškutarski angleščini vztrajno vzklikal: »Lauda! Lauda! Lauda!« (to je fonetični zapis njegovega vzklikanja, ki pomeni: »Glasneje! Glasneje! Glasneje!«). Skratka, nastop Lil Pumpa je bil dobrodošla popestritev generičnega EDM-programa, a za dobro čago ni bil bistvenega pomena; kar je ključno pri tovrstnih dogodkih, je le to, da ga poka.

Lil Pump se sploh ne trudi več: občinstva niti ni skušal prelisičiti, da rapa v živo, saj večji del nastopa mikrofona ni držal v neposredni bližini ust, temveč je le skakal po odru, glasilke pa razgibaval zgolj približno petino nastopa.

Pri tem je treba poudariti, da je trditev organizatorjev festivala, da je Ptuj obiskalo »najbolj vroče ime novega trap vala«, precej zavajajoča. Lil Pump – v memesferi, kjer se je sprva uveljavil, znan tudi pod psevdonimi, kot so Lil Pumperton, Pump Hefner in preprosto Pump – je sicer v mainstreamovskem trapu še pred razmeroma nedavnim veljal za megazvezdnika in popkulturno ikono, kot protagonist mumble rap in soundcloud rap scene ter kot modni navdih za vse traperske najstnike z barvitimi kitkami, potetoviranimi obrazi in žepi, polnimi xanaxa. Čeprav trendi načelno odidejo še hitreje, kot pridejo, je Pumpov padec med najsilovitejšimi in najhitrejšimi v zgodovini popularne glasbe: vrhunec slave je doživel pred slabimi petimi leti, ko je bil še mladoleten, potem pa je presenetljivo naglo zdrsel v skorajšnjo pozabo. Pri rosnih 21 letih je njegovo ime v trap krajini že skorajda obrobno in popolnoma nepomembno. Njegov studijski prvenec je lep čas krasil tretje mesto Billboardove lestvice, avtor je prodal več kot pol milijona izvodov, viralni hit Gucci Gang, vodilni singel z albuma, je zgolj na platformi YouTube preštel krepko več kot milijardo ogledov. Primerjajmo to z njegovo zadnjo, lani izdano ploščo, ki jo je prikladno – morda celo samoironično – naslovil No Name: ta komercialno spodleteli (prvi teden po izidu je bilo prodanih manj kot tisoč izvodov) in v očeh kritikov izrazito porazni album je komajda kdo slišal, tisti, ki so ga, pa so ga suvereno uvrstili med najslabše (rap) plošče leta. Lil Pump se zato zdaj šlepa le še na »stare« hite, na ramenih teh se je odpravil na skromno svetovno turnejo, med katero se je ustavil tudi na Ptuju, naslednja »bližnja« destinacija, ki jo bo obiskal, pa je mongolska prestolnica Ulan Bator.

Kaj se je pravzaprav zgodilo? Nenadni karierni poraz ni povezan le z globokim padcem kakovosti njegove glasbe – ta pravzaprav nikoli ni bila ravno genialna, a je bila v vsej osnovnošolski preprostosti po svoje vseeno precej očarljiva –, temveč s številnimi spornimi in nespametnimi potezami, s katerimi je sicer vztrajno dvigoval prah v medijski krajini, vendar hkrati suvereno izgubljal fene. Največ pozornosti med temi je vsekakor zbudila javna podpora Donaldu Trumpu, ki mu jo je izkazal dober teden pred predsedniškimi volitvami v ZDA leta 2020 in le nekaj več kot teden po tem, ko je na Instagramu oznanil upokojitev iz rap igre – verjetno najkrajšo v glasbeni zgodovini. Ko je takratni predsednik ZDA z Lil Pumpom paradiral na enem od predvolilnih shodov, je raperja pred množico zmotno poimenoval »Little Pimp« (Mali zvodnik, op. p.), saj je verjetno zanj slišal prvič, Lil Pump pa je predsedniku v čast vseeno posnel nadležno skladbo Lil Pimp MAGA Steppin, pri čemer MAGA pomeni »Make America Great Again«. Fiasko je zelo spominjal na epizodo, ko je Trumpu javno podporo izkazal Kanye West, a njegova kariera proti takšnim kontroverznostim ni le odporna, temveč se z njimi hrani – so del njegove prebrisane piarovske strategije –, Pumpovo kariero pa je to početje tako rekoč pokopalo. To je bil sicer le eden od neštetih spodrsljajev, ki so Lil Pumpa spravili na dno. Med drugim je javnost razburil s posnetkom na Instagramu, na katerem je uriniral po ogromnem kupu gotovine, za nameček pa je občinstvo utrujal z rasističnimi besedili, usmerjenimi proti pripadnikom azijske rase.

Na ptujskem koncertu je z lažno samozavestjo kakšnih 37-krat ponovil geslo »vsi želijo biti kot jaz«, a tej trditvi danes zelo težko verjamemo. Verjetno se je Lil Pump na Štajerskem oglasil predvsem zato, da je pokasiral masten honorar, ki mu bo pomagal odplačati milijonski dolg davkariji; po zadnjih poročilih naj bi bil ameriški davčni službi IRS dolžen kar 1,6 milijona ameriških dolarjev.