Predramljena prenova

Prejšnji petek sta naše osrednje gledališče, Slovensko narodno gledališče (SNG) Drama Ljubljana, skupaj obiskala predsednik vlade Robert Golob in ministrica za kulturo Asta Vrečko. Njuna gostiteljica, ravnateljica ljubljanske Drame Vesna Jurca Tadel, je ob tem pripomnila, da se še nikoli doslej ni zgodilo, da bi njihovo hišo hkrati obiskala dva najvišja vladna predstavnika. A stanje je tako žgoče, da je terjalo skupen obisk. In zdaj bo terjalo tudi skupno ukrepanje.

Premier in ministrica sta Dramo skupaj obiskala zato, da bi odpravila eno večjih sramot, ki jih je na področju kulture zagrešila prejšnja vlada oziroma v njenem imenu minister za kulturo Vasko Simoniti. Kot je znano, SNG Drama Ljubljana že leta deluje v prostorih, ki so popolnoma dotrajani. Dotrajano je vse, od samega objekta do napeljav in opreme, saj palača, ki je bila postavljena leta 1911 kot nemško gledališče (slovensko narodno gledališče je postala po prvi svetovni vojni), v dobrem stoletju svojega obstoja še ni doživela prave, celovite prenove. Z vidika varnosti se zdi povsem nezaslišano, da morajo v letu 2022 še vedno uporabljati del originalne električne napeljave. Prav toliko kot sam objekt so stare tudi cevi v požarni steni, do katerih dostop ni mogoč. Problematični so tudi ogrevanje, zračenje, klimatizacija, sodobnim standardom ne ustreza nobena od pisarn.

Konec 60. let je Drama zaradi prostorske stiske, ki je bila že tedaj velika, sicer dobila prizidek, a danes tudi ta ne ustreza več standardom. Produkcijske zahteve so se v pol stoletja tako zelo spremenile, da je celoten kompleks postal odločno pretesen in neustrezen za potrebe sodobnega gledališča. Drama denimo sploh nima vadbenih prostorov; če želijo predstavo zvaditi, morajo zapreti veliki oder, se odpovedati predstavam, ki bi jih v tistem času lahko odigrali na njem, in s tem tudi prihodkom ob prodaje vstopnic. Najbolj pa zbuja skrb, da je objekt z leti postal tudi nevaren. Ker se krivijo železni nosilci strehe, bi se nekoč lahko sesul sam vase. Obremenitev nosilcev so pred nekaj leti sicer zmanjšali z dotedanjih 250 na sto kilogramov, a strah ostaja. Še toliko bolj po tem, ko je septembra 2021 pod težo hudega naliva popustila streha in je Dramo napolnila deroča voda, obiskovalce in zaposlene pa so morali evakuirati.

Ta dogodek je za marsikoga pomenil dokončno streznitev, da se mora celovita obnova Drame, s katero so vlade in ministri za kulturo drug za drugim nerazumno in malomarno odlašali leta, celo desetletja – in v tem času so zavrgli tudi kakšno že pripravljeno rešitev, češ da preveč presega obstoječe gabarite –, začeti takoj. In bi tudi se začela – leta 2017 je bila na javnem natečju izbrana rešitev arhitekturnega biroja Bevk Perović, ki predvideva, da bi Drama ob prenovi namesto sedanjega dobila nov prizidek v obstoječih gabaritih, hkrati pa bi jo razširili tudi z novimi podzemnimi prostori in dodatnimi prostori v sosednji Nemški hiši, kamor bi preselili pisarne, vzpostavili bi tudi novo dvorano in vadbene prostore. Po prvotnih načrtih bi se morala gradnja začeti že to jesen ali v začetku leta 2023. Vendar je Vasko Simoniti projekt prenove v svojem besnem pohodu nad celotnim področjem kulture v letu 2021 nepričakovano zablokiral. Popolnoma ga je zaustavil in odtlej se ni več premaknil z mrtve točke.

Ob primopredaji poslov novi ministrici Asti Vrečko se je izkazalo, da pod Vaskom Simonitijem za prenovo Drame v proračunu sploh ni bilo predvidenih nobenih sredstev.

Simoniti je od tedanjega ravnatelja Drame Igorja Samoborja, ki je kasneje protestno odstopil, najprej zahteval, naj iz projekta izloči Nemško hišo (ta Simonitijeva želja sicer ni nikjer uradno zapisana). Ker se je mudilo, je ravnatelj v upanju, da je to za ministra edina ovira, privolil. Pisarne je bil pripravljen stlačiti nazaj v pretesne prostore, da bi se prenova le začela po načrtih, a še preden bi to lahko naredil, je ministrstvo zaustavilo izplačilo sredstev za projektiranje za leto 2021. Nato je ravnatelj izvedel (tudi o tem ni bil sprejet noben sklep), da je ministrstvo Dramo umaknilo s seznama upravičencev do sredstev, zbranih s pomočjo zakona o kulturnem evru, čeprav je dotlej prav ta kulturna institucija veljala za prvo in najnujnejšo upravičenko do teh sredstev, obnova pa naj bi se financirala prav iz tega naslova. Kmalu je sledilo še eno presenečenje: v tedaj na novo sprejetem nacionalnem programu za kulturo je ministrstvo sredstva, predvidena za obnovo Drame, samovoljno, brez dialoga s komerkoli, prepolovilo. Še več, ob letošnji primopredaji poslov novi ministrici Asti Vrečko se je izkazalo, da za prenovo Drame v proračunu sploh ni bilo predvidenih nobenih sredstev.

Leta 2021, v trenutku, ko bi morali v ljubljanski Drami že zaprositi za gradbeno dovoljenje, je projekt celovite prenove torej povsem zastal. Zakaj, ni povsem jasno. Ali je šlo za ministrovo jezo nad programom Drame, ki ga je nekoč redno spremljal, potem pa so ga ogorčili občasni eksperimenti in kasneje najverjetneje tudi kritične osti, ki niso ustrezale razumevanju kulture stranke SDS?

Je šlo za nagajanje ravnatelju, ki je skoraj dva mandata posvetil prenovi in ob še enem njenem oviranju preprosto ni več zmogel ostati diplomatski? Ali pa je bil razlog morda le ta, da Simoniti živi v neposredni soseščini Drame in se je zato čutil še posebej poklicanega za vtikanje v njeno prenovo? Razlogi pravzaprav niso pomembni. Pomembnejše so posledice. Eden najnujnejših javnih infrastrukturnih projektov je brez utemeljenih razlogov nenadoma obstal. Obstal je, četudi bi mu moralo ministrstvo za kulturo posebno pozornost namenjati že zato, ker je palača Drame zaščiten objekt, kulturni spomenik z lastnostmi arhitekturnega spomenika.

S tem, ko je prenova Drame leta 2021 obstala in še vedno stoji, propadajoči objekt iz dneva v dan še naprej ogroža življenja zaposlenih in obiskovalcev. Pravzaprav je čudež, da inšpekcija obratovanja Drame še ni prepovedala in poslopja zapečatila. Zdi se, da sta prav zato novi predsednik vlade in ministrica za kulturo pohitela in Dramo obiskala skupaj: da bi prehitela inšpektorje, da bi postopki za prenovo Drame lahko spet stekli čim prej, da bi se prenova čim prej začela in tudi končala.

Skupen obisk premiera in ministrice po svoje ne preseneča. Gibanje Svoboda, iz katerega prihaja premier, in Levica, iz katere prihaja ministrica, sta se za takojšnje nadaljevanje postopkov za prenovo Drame odločno zavzemala že v času koalicijskih pogajanj. Hkrati pa je ta skupni nastop tudi pokazal, da ministrica ne bo ostala sama, da lahko računa na podporo celotne vlade in njenega predsednika, kar je v dolgoletnem boju za prenovo Drame prijetno presenečenje.

Zdi se, da tokratna ministrica za kulturo ne bo ostala sama, da lahko računa na podporo celotne vlade in njenega predsednika, kar je v dolgoletnem boju za prenovo Drame prijetno presenečenje.

Za zdaj sta se premier in ministrica zavezala, da se bodo pri obnovi vrnili k prvotno predvidenim načrtom arhitekturnega biroja Bevk Perović. Razširitev Drame v Nemško hišo se torej v celoti vrača v projekt. Zavezala sta se, da bo prenova zelo kmalu uvrščena v načrt razvojnih projektov vlade, s čimer bo postala ena vladnih prednostnih nalog. Obljubila sta tudi, da bodo za obnovo zagotovili potrebna sredstva v predlogih proračunov za leti 2023 in 2024, ki ju bo vlada obravnavala na seji konec avgusta, nato ju morajo potrditi še poslanci.

Šele potem bodo v Drami spet lahko ponovno začeli postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Zaradi blokade, ki se jim je zgodila, se bodo morali projekta ponovno lotiti z ničle. Povsem možno je, da bodo zaradi podražitve gradbenih del in materiala projekt medtem tudi delno spremenili. Morda se ob tem najde tudi rešitev za drevesa pred Dramo (ta sicer stojijo na zemljišču občine), katerih posek je predviden zaradi gradnje vhoda v spodnjo etažo, skozi katerega bodo v gledališče lahko vstopali tudi gibalno ovirani.

V dobro ugledne gledališke institucije, njenih zaposlenih in obiskovalcev lahko samo upamo, da se bodo politiki obljub tokrat držali. Predsednik vlade, ki med obiskom ni skrival ogorčenja nad res hudo dotrajanostjo ljubljanske Drame, je izrazil upanje, da bi v prenovljenih prostorih morda lahko proslavili že 115. obletnico odprtja palače, da bi bila torej obnova končana že leta 2026. Ravnateljica Jurca Tadel – ki je, preden je nasledila Samoborja, na ministrstvu za kulturo dolga leta bdela nad gledališčem in razmere v Drami zato dobro pozna, zaveda pa se tudi morebitnih nepričakovanih ovir (denimo arheoloških), ki se nadnje lahko zgrnejo ob začetku obnove – je bila za odtenek bolj realistična. Napovedala je, da bo obnova verjetno trajala kakšno leto dlje.