Raper in pesnik, pri katerem so za vse krivi filmi

Neodvisni ameriški dramski film Slam, posnet leta 1998, pripoveduje o mladem Afroameričanu Rayu (igra ga Saul Williams), nadarjenem pesniku in raperju, ki ga pri uresničevanju sanj ovira to, da prihaja iz socialno šibkega okolja. Ko je bil Mišel Ristov (rojen leta 1987) v srednji šoli, so film pogosto predvajali na eni izmed lokalnih televizijskih postaj. Ko nekoč ni vedel, kaj bi počel, je ob neki taki priložnosti malo dlje obsedel pred televizorjem. In bil očaran. »Že pred tem so mi bile blizu raperske vsebine, zato me je film čisto potegnil vase. Novo zame pa je bilo to, da sem takrat odkril slam poezijo. Glavni lik gre na neki točki v zapor in začne tam razvijati avtorski slam. Zazdelo se mi je, da bi bilo zanimivo, če bi to nekoč poskusil tudi sam.«

Takrat pri nas še tako rekoč nihče ni vedel, kaj pravzaprav je slam poezija – gre za pesniško gibanje, nastalo v osemdesetih letih v ZDA, znotraj katerega poezija zaživi šele, ko je govorjena pred občinstvom. Lahko ji torej rečemo tudi govorjena, performans poezija, saj je pri njej enako kot napisani verzi pomemben način, kako je posredovana. Čez leta pa je Ristov, po rodu Ptujčan, dobil priložnost, da sooblikuje kulturni program v mladinskem kulturnem centru Kolnkišta na rodnem Ptuju. Takrat je pomislil: kaj pa, če bi končno enkrat poskusili s slamom? »Ko sem pridobival pesnike, ki bi nastopali, so mi številni rekli, da komaj berejo svojo poezijo na glas na javnih prireditvah, kaj šele, da bi iz nje naredili performans,« se nasmehne. Vendarle se jih je nekaj našlo – ekipo ptujskih slamerjev je Ristov poimenoval Slamuraji. Naključje je hotelo, da se je sočasno oblikovala slam scena v Kamniku, kmalu pa so slam prireditve začeli pripravljati tudi kulturniki v Mariboru in Celju. Vse to je vsaj malo pripomoglo k popularizaciji slama pri nas, četudi gre še vedno za precej butično sceno. »Na Ptuju so se na začetku slamov udeleževali tudi raperji, a so sčasoma izgubili zanimanje – drugače kot v tujini, kjer je to, da raperji prihajajo na slame, stalnica,« pove Ristov. »Občutek imam, da pri nas še vedno najbolj cveti klasična literarna scena, tradicionalnejše branje poezije. Morda nam manjka tudi kaka močnejša ikona, nekakšen vplivnež v slam svetu [smeh], ki bi ljudem na preprost način razložil, kaj je slam poezija, in razširil glas o njej. Včasih so ljudje namreč v zvezi s tem pojmom še vedno zmedeni.«

Film Slam ni bil edina filmska vsebina, ki je vplivala na ustvarjanje Ristova. Kot pomembna med odraščanjem navaja tudi film 8 milj z raperjem Eminemom v glavni vlogi in franšizo Vojna zvezd. Film 8 milj je tudi v naše kraje prinesel več zavedanja o freestyle rapu in vplival na njegovo popularizacijo. Pojavila so se tekmovanja v freestyle rapu, na prvem, ki ga je zasledil sam in je bil celo narejen po vzoru filma 8 milj, je zmagal Trkaj. »Pod vplivom vsega tega dogajanja sem začel pisati prve raperske tekste, seveda v angleščini. Takrat sem šel skozi izjemno težko življenjsko obdobje. Ko sem poslušal tuje raperje, ki so večinoma izhajali iz nespodbudnega socialnega okolja, mi je bilo to v neke vrste uteho, češ to se dogaja po vsem svetu, nisem edini. In si rekel, v redu, morda pa lahko tudi jaz na tak način ljudem povem svojo zgodbo.« Veliko se je ukvarjal s freestyle rapom, saj se mu je zdelo, da je to njegova močna točka, a tudi s klasičnim načinom posredovanja raperskih vsebin. Prve skladbe je v svet poslal pred malo več kot desetimi leti – ker je študiral socialno delo, si je nadel umetniško ime »Amo Socialec«. Sicer pa se njegovo poklicno zanimanje zrcali tudi v besedilih, ta so družbeno kritična in pogosto odslikavajo stiske ljudi z družbenega in socialnega roba. S Tinkaro Kovač sta na primer pred dvema letoma posnela pesem #Vida o pozabljenih starostnikih, ki je pospremila družbeno odgovoren projekt društva Humanitarček.

Kaj pa Vojna zvezd? Ta je bržkone kriva za njegovo odločitev za poklic socialnega delavca. No, morda ne čisto zares, a v šali pripomni, da si je, ko je bil mlajši, med gledanjem teh filmov želel biti jedi. Jediji so v domišljijskem svetu Vojne zvezd nekakšni čuvaji miru in pravičnosti in mlademu ustvarjalcu so bili všeč njihovo nesebično delovanje, empatija in usmerjenost v pomoč ljudem. »V resničnem svetu je to pravzaprav socialno delo,« se nasmehne.

Zadnja štiri leta je zaposlen kot socialni delavec v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, svoj poklic pa opiše kot hkrati lep in izčrpavajoč – predvsem se moraš navaditi, da po koncu delovnega dne pustiš vse zgodbe za sabo, sicer te posebej težke preganjajo še doma. Poleg tega nujno potrebuješ ventile za sproščanje nakopičene energije in stresa, kar bo zanj poleg športa kakopak vedno ostala glasba. Že prihodnji teden, 8. septembra, ga lahko ujamete v mariborski kavarni Kavenija, kjer bo skupaj z vokalistko LAV v okviru pobude z družbeno angažirano noto Skuštrane & bradati popestril večer s pisateljem in kolumnistom Vidom Kmetičem.