Grega Repovž

9. 9. 2022  |  Mladina 36  |  Uvodnik

Za to ravnanje obstaja ime

Kaj imajo investicijske banke, pokojninski skladi in investicijske družbe z naraščajočo ceno elektrike? Veliko. Ker so dobički v izrednih razmerah veliki, so množično vstopili na trg elektrike, nafte, plina, hrane, sklepajo terminske in druge pogodbe, služijo na strahu in izrednih razmerah. Zaslužki so bajni.

Vojna je. In Evropa je v to vojno močno vpletena – in prav je tako. Ruski samodržec z blodnjami in sanjami o veliki Rusiji, ki mu večinsko sledi tudi ruska javnost, je napadel suvereno državo. Nič ne kaže, da bi se pri tem ustavil, v svojih sobanah riše zemljevide ponovno združene Rusije, tako kot so jih risali samodržci pred njim. Nazadnje jih je v Evropi risal Slobodan Milošević. Trideset let kasneje je ves Balkan še vedno zaznamovan z njegovim risanjem zemljevidov, pa tudi s tem, da se Evropa in ZDA pa tudi Združeni narodi na to njegovo risanje zemljevidov in blodnje o veliki Srbiji dolgo niso odzivali pravilno, ampak preračunljivo.

Ampak nekaj se je spremenilo. Takrat, pa tudi v vseh vojnah pred tem, so bili vojni dobičkarji v očeh držav, državljanov in sistema najslabši ljudje. Človek, ki zlorablja vojno, je vedno veljal za slabega, vojno dobičkarstvo pa je bilo obravnavano kot kaznivo dejanje, kot zločin proti narodu, med drugo svetovno vojno so vojaška sodišča in branilci brez milosti obravnavali te ljudi.

In morda je čas, da tudi zdaj vojno dobičkarstvo, ki poteka pred našimi očmi, poimenujemo zločin, kaznivo dejanje. Ni dovolj, da vojnim dobičkarjem rečemo špekulanti.

Danes Evropa preganja ruske potne liste po svojih državah. A glavni problem Evrope niso niti tisti bogati Rusi, ki bi radi živeli med vojno na Zahodu, pa čeprav na svojih pregrešno dragih jahtah. Glavni problem Evrope v tej vojni so njeni državljani, njene naftne družbe, njeni trgovci s plinom in elektriko, njeni investicijski skladi, njene investicijske banke, njeni naftni velikani, njeni proizvajalci elektrike, njeni špekulanti s hrano – kot jih lepo v intervjuju za Mladino opiše aktualna ministrica za kmetijstvo Irena Šinko –, ki zavestno zlorabljajo vojno in izrednost razmer za nesorazmerno zviševanje cen in izjemne dobičke.

Da, danes je ekonomija drugačna, kot je bila med drugo svetovno vojno, drugačna je tudi, kot je bila za časa balkanskih vojn, zgodili sta se globalizacija in digitalizacija, ki sta kapitalu odvzeli obraz in ime, zdaj ni več oseb, je le še transakcija, neka terminska pogodba za moko, ali bencin, ali plin brez imena špekulanta. A narava tega početja ima še vedno isto ime: to je vojno dobičkarstvo, zloraba vojnih razmer za kovanje izrednih dobičkov in prihodkov. In ker je kapitalizem medtem postal obscen, bolj obscen, kot so si njegovi stari kritiki sploh lahko predstavljali, danes ta zloraba vojne poteka pred našimi očmi, poteka v obliki objav izjemnih rezultatov naftnih družb, multinacionalk, nacionalnih družb, celo državnih družb, evropskih in tudi slovenskih (tudi te so mnoge v državni lasti). Oni se hvalijo z izrednimi dobički, ki jih kujejo iz vojnih razmer in pred tem tudi iz izrednih razmer, ki jih je povzročila pandemija – mi pa ruskim mogotcem plenimo barke?

Evropski politiki danes govorijo o uvajanju cenovnih kapic in podobnih ukrepih, ki še Putinu privabljajo nasmeh na obraz – smeji se nam, Evropejcem, ki se bolj bojimo svojih špekulantov kot njegovih strojev za ubijanje. Danes Evropo v mrak ne poriva le Putin, ampak predvsem ta sproščena pogoltnost, ki se ji nihče ne upa pristriči peruti, ji dati imena. Države bodo raje zmetale milijarde evrov, kot temu banketu naredile konec. Ruskim mogotcem smo zmožni zapleniti jahte, svojim špekulantom, ki bodo ugonobili Evropo – ti so pač zdaj vsaj tak problem kot Putinova igra s plinom –, tem bomo pa nadeli le kapice? To je perverzno, nesramno do državljanov Evrope, predvsem pa tudi pogubno za same politike. Za tem ravnanjem stoji kratka pamet, ki ne uvidi, da bodo Evropejci prepoznali, da se špekulantom ne bo nič zgodilo, ampak da jim ta vojna prinaša samo zaslužek, medtem ko se oni pripravljajo na nižje temperature v stanovanjih in visoke cene, ki bodo izničile njihove dohodke.

Zoper to, kar se dogaja, zoper te špekulacije, ki danes stiskajo evropske države in tudi vse bolj tudi državljane in podjetja, ki v špekulacijah ne sodelujejo, pač ni mogoče nastopiti zgolj z ekonomskimi ukrepi. Evropa mora ukrepati s spremembo kazenske zakonodaje – tovrstne špekulacije je treba na evropski ravni in tudi na ravni držav nemudoma opredeliti kot kazniva dejanja, z visokimi zapornimi kaznimi za odgovorne osebe. Seveda mora kazen, neizprosna kazen, doleteti tudi podjetja, od bank do mešetarjev z nafto in elektriko, ki izkoriščajo vojne razmere: zaplemba letnega prometa, zaplemba lastnine, tudi nacionalizacija. Ker ogrožajo stabilnost lastnih držav in blaginjo državljanov, izkoriščajo vojno – pa čeprav ta poteka na tleh tretje države, a v vplivnem območju Evrope.

Svet se je pač spremenil in s tem tudi kazniva dejanja. Vojno dobičkarstvo v dobi digitalizacije in čezmejne ekonomije je danes treba obravnavati kot kaznivo dejanje – ker to tudi je. Že zdaj imamo v evropskih kazenskih zakonikih zelo primerljiva kazniva dejanja, tudi v slovenskem: omejevanje konkurence, pa goljufijo na škodo Evropske unije ali pa na primer zlorabo trga finančnih instrumentov. Zdaj je treba tem dodati še vojno dobičkarstvo – katerega ceno si lahko ogledate vsak dan v trgovini, na črpalki ter na svojih računih za elektriko in plin.