9. 9. 2022 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Gregor von Rezzori: Spomini antisemita
Mladinska knjiga, Ljubljana, 2022, prevod: Ana Jasmina Oseban in Aleš Učakar, 34,90 €
+ + + + +
Von Rezzori (1914–1998) je bil artist, radijski novinar, pisatelj, scenarist in filmski igralec v filmih z Jeanne Moreau, Marcellom Mastroiannijem, Brigitte Bardot et simile. Živel je v Avstro-Ogrski, Romuniji, na Dunaju, v Berlinu, v Franciji in Italiji. Čeravno je romane objavljal že pred drugo vojno in med njo, so posebno delo prav Spomini antisemita (1979).
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
9. 9. 2022 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
+ + + + +
Von Rezzori (1914–1998) je bil artist, radijski novinar, pisatelj, scenarist in filmski igralec v filmih z Jeanne Moreau, Marcellom Mastroiannijem, Brigitte Bardot et simile. Živel je v Avstro-Ogrski, Romuniji, na Dunaju, v Berlinu, v Franciji in Italiji. Čeravno je romane objavljal že pred drugo vojno in med njo, so posebno delo prav Spomini antisemita (1979).
Deček avstrijsko-italijanskega rodu, ki je odraščal v Bukovini, na skrajnem robu habsburške monarhije, se je spominjal: »Večina drsalcev je bila žal Judov. Na mojo žalost je bilo med njimi veliko lepih punc, v katere sem se proti svoji volji zaljubljal do ušes.« Živel je v družbi, kjer so pokali štose: »Veš, kaj je smola? – Greš na lov, po poti pa srečaš Juda.« Roman torej razkriva predvsem duh časa dvajsetih in tridesetih let prejšnjega stoletja, ki je vel po romunskih in avstrijskih mestih, vsebina pa zadeva njegove ljubezenske zveze z Judinjami. Ko je iskal ženske čare, se je kot antisemit često zagledal prav v objekte prezira svojega kroga, zaradi česar ga je bilo sram pred svojimi. Tudi Judov ni imel za manjvredna bitja, nasprotno – imel je precej prijateljev med njimi. Njegov antisemitizem nikakor ni bil rasističen, zanj so bili to bolj ljudje z neke druge zvezde. Ko je torej na Dunaju po anschlussu leta 1938 doživel preganjanje Judov, je nacistično sistematično izničenje teh pri njem ugasnilo podedovani antisemitizem; zdaj so človeški odnosi prevladali nad stereotipi in ideologijami. Seveda ni postal antinacist, saj je bil vendar pobalin in dandy, ne pa junaški upornik.
Knjiga, ki ilustrativno kot filmska kamera prinese historične slike vsakdanjika obdobja dveh desetletij, napisana z mehko samoironijo
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.