Taktike preživetja v času avtoritarne Janševe vlade

Oddaja Tarča je prejšnji teden pod drobnogled vzela »afero Fotopub« oziroma razkritje spolnih zlorab v kulturi. Sledil je plaz kritik – predvsem zaradi nenavadno prizanesljivega intervjuja z glavnim osumljencem Dušanom Smodejem.

Nekoliko bolj presenetljivo je bilo negativnih odzivov deležno tudi gostovanje generalne direktorice Cankarjevega doma Uršule Cetinski v studiu. Težava ni bila v tem, kar je v oddaji povedala, kritike so se pojavile že zato, ker je v njej nastopila. V zadnjem času se namreč vsakič, ko komentira aktualno dogajanje, na družbenih omrežjih pojavijo kritični zapisi. Če jih povzamemo, marsikdo, ki deluje v kulturi, Uršuli Cetinski zameri, da se med dveletno Janševo vladavino, ko je bila »njena« panoga ena najbolj napadenih, ni izpostavljala. Takratni položaj je bil vse prej kot preprost. Oblast je vsak kritični glas kaznovala, tudi s kadrovskimi čistkami in rezi v javno sofinanciranje. Strah je bil velik. Taktike preživetja različne.

Tokrat pa se je na družbenih omrežjih zvrstilo nekaj pričevanj, ki Uršuli Cetinski očitajo, da pod prejšnjo vlado v svoji instituciji ni dovoljevala uporabe predmetov, ki bi jih lahko razumeli kot protivladne simbole. S celostne grafične podobe za Jazz festival Ljubljana 2020, ki je sicer nastala že pred menjavo vlade in je bil vanjo vključen kolesar, ki dela kroge, je ta podoba kasneje izginila. Zasedba Warrego Walles je nameravala maja 2021 med spletnim prenosom koncerta iz Cankarjevega doma na odru imeti kolesi, a so ji, kot pravi članica Nina Hudej, zaposleni to odsvetovali, češ »da bi bil to lahko problem«. Primerov je še več.

Svojo izkušnjo je opisal tudi gledališki ustvarjalec Jaša Jenull, ki ga je fotograf Sunčan Stone prosil, da bi za njegovo lansko razstavo v Mali galeriji Cankarjevega doma pripravil besedilo o pomenu civilnodružbenih pobud. S Cankarjevim domom so sklenili ustni dogovor, a so ga kasneje preklicali, kar je Stone potrdil, in angažirali drugega pisca. Jenull je prepričan, da se je to zgodilo, ker je bil sam eden od prepoznavnih obrazov protivladnega protestniškega gibanja.

Uršula Cetinski očitke zavrača. Kot pravi, Cankarjev dom na leto pripravi od 2000 do 2500 prireditev, pri oblikovanju programa javne službe poteka selekcija, dogodke javne službe izbira šest selektorjev (vodij programov), generalni direktor se jim pridruži šele na koncu, ko programe konsenzualno uskladijo in po navadi skupaj zreducirajo zaradi premalo sredstev. Kot dodaja Uršula Cetinski, selektorji programov »razsojajo po strokovnih, znotrajumetnostnih kriterijih, ne po politični pripadnosti, aktivizmu itd. V času prejšnje vlade smo tako denimo kandidirali za kongres Levice evropskega parlamenta, ga pridobili in izvedli, zelo dobro sodelovali z dr. Asto Vrečko kot avtorico razstave Izven okvirja, kjer nas je zanimala izključno njena strokovnost, ne pa članska izkaznica, priredili razstavo Mladininih fotografij, Jani Kovačič je malo koncertiral na protestih, malo na odru v CD … Naštevala bi lahko v nedogled.«

Zato so se skupaj z vodji programov »odločili, da posameznih spletnih obrekovanj ne bomo komentirali, ker se dotikajo dogovorov med selektorji programov in umetniki, ki so čisto po vseh javnih zavodih na svetu interna zadeva in stvar zaupanja. V dveh letih prejšnje vlade do mene ni prišlo niti eno novinarsko vprašanje, spletni komentar, vprašanje umetnika ipd., ki bi izrazilo sum o nestrokovni selekciji, medtem ko sem redno odgovarjala na desetine raznoraznih tem, zato se čudim, od kod ti dvomi v tem trenutku.«

Zdi se, da imajo kritike že vseskozi isti izvor. Uršula Cetinski namreč vodi tudi Nacionalni svet za kulturo, neodvisno telo, ki usmerja nacionalno strategijo za kulturo. Člane tega najvišjega telesa na področju kulture, ki ga mora upoštevati vsakokratni minister, na predlog vlade imenuje državni zbor.

Sedanja sestava sveta, v katerem so še založnik Mitja Čander, arhitekt Uroš Reiter, Maša Jazbec iz Centra za kreativnost, filmski producent Aleš Pavlin, umetniški direktor Galerije Kapelica Jurij Krpan in profesor na Akademiji za glasbo Marko Vatovec, je petletni mandat začela septembra 2019. Na položaju je ostala tudi v času Janševe vlade. Po mnenju kulturnih delavcev, ki so od leta 2020 do 2022 dejavno protestirali proti politizaciji kulture, se takrat ni izkazala. Napada na kulturo kot celoto ni niti prepoznala, kaj šele, da bi ga obsodila.