David Graeber in David Wengrow: Pričetek vsega: nova zgodovina človeštva

+ + + + +

Svoje misli sta združila antropolog in anarhist Graeber in arheolog Wengrow, oba tudi univerzitetna profesorja.

Skupna knjiga sicer ni prinesla napisane nove zgodovine, njena tema sta v prvi vrsti pradavnina in čas pred našim štetjem. Tja seveda Graeber presadi svoje antiavtoritarne poglede, ko dokazuje, da tečejo začetki civilizacij brez hierarhične oblasti. Kako avtorja rešujeta problem pičlih virov? Arheološke izkopanine, ki nakazujejo oblike življenja v velikih naselbinah, nadgradita zdaj s spoznanji evolucijskih psihologov, zdaj etnomatematikov. Šarlatana, ki ju vodijo spektakularni preobrati spoznanj? Ne, ohranjata stik s fakti.

To, kar v zgodovini velja za državno vodeno oblast v mestih Mezopotamije, izpodbijata z ostalinami mesta Nipur, kjer so porotnike sestavljali sleherniki – ptičar, vrtnar, vojak, kar ju napelje na participativno demokracijo. Poprej so tamkajšnjo tlako razumeli kot obliko vladarske oblasti, avtorja pa takšno interpretacijo spodneseta s podrobnostmi, da so bile delovne akcije obvezne za vse, tudi za vladarja. Bosta zapeljala v komunizem? Nikakor, na brigadirskih akcijah v Jugoslaviji pač nismo našli Tita in Kardelja, ki potiskata samokolnico. A ne ostaneta pri participativni demokraciji starih Azijcev, omenita sočasno igrivo kmetovanje v Amazoniji, kjer so v deževnem obdobju kmetovali, v sušnem pa so kmetovanje opustili in se posvetili lovu in nabiralništvu. Z veliko prednostjo: bogatenje tal je potekalo vse leto z vpijanjem organskih ostankov hrane, izločkov in oglja, kar je prinašalo večjo rodnost kot sodobni princip enkratnih izsekavanj in požigov gozdov. Posebej izzivalna je njuna miselna pot, saj kdaj obstaneta brez odgovorov: zakaj so ukrajinska mesta izpred 6000 let v slabem tisočletju propadla in zakaj so neolitski kmetovalci v Evropi doživeli upad prebivalstva? V zgodovini so pač številne teme, ki jih ni mogoče enoznačno umestiti.

Knjiga kot izziv.