Halloween / 14. Noč grozljivk

Ljubljanski Kinodvor 31. oktobra vabi na maraton groze, gorja in gravža po izboru Marcela Štefančiča, jr. Kaj bomo gledali letos?

19.00 Rez! (Coupez!, Michel Hazanavicius)
Igralci, ki igrajo v histeričnem filmu o podivjanih zombijih, mutirajo v prave zombije. Leteti začnejo kri, roke in glave, mnogim gre na bruhanje, že neživim, kaj šele nemrtvim, vsi v vsem trapasto in ekscesno pretiravajo – začne se orgija človeškega mesa, do katerega film ne kaže nobenega spoštovanja. Tale rimejk japonske kultne komične grozljivke Smrt v enem kadru (2017) je parodija nizkobudžetnih produkcij, obupanosti zombimanije, filmskega egoizma in narcizma, patetičnih avtorskih kompromisov, umetnosti snemanja, pretencioznosti kadra-sekvence, platformnega kapitalizma, našega užitka v apokaliptični dezintegraciji človeškega telesa, neuničljivosti filma, tega velikega šaljivca in iluzionista, in katarzičnega, transformativnega potenciala groze, gorja in gravža. (ostaja tudi na rednem programu Kinodvora)

21:30 Studio 666 (BJ McDonnell)
Kultni bend Foo Fighters muči »glasbeno zaprtje«. Izgubil je navdih, in to ravno zdaj, ko naj bi posnel jubilejni deseti album, od katerega vsi toliko pričakujejo, zato jih menedžer pošlje v vilo, v kateri je nekoč vadil rock bend, ki svojega albuma ni nikoli posnel. A ko se Fighterji vselijo v tisto vilo, ko začnejo halucinirati in ko začne iz mraka kapljati kri, se vprašate, kakšna je verjetnost, da bo »zadnje dekle« Dave Grohl? Kaj ti bo rock, v katerem ne slišiš ječanja kosti, drgetanja teles in brbotanja krvi?

00:00 Žalost (Ku bei, Rob Jabbaz)
Če ste videli Zafranovićevo Okupacijo v 26 slikah (1978), potem se gotovo spomnite prizora na avtobusu, v katerem se odvrti ustaški pokol. Ustaši res grizlijevsko pobijajo »potnike« – nekemu moškemu v glavo zabijejo žebelj. Reimaginacijo tega pokola ponuja Žalost, izredno kinetični, lucidni, halucinantni, konsistentno brutalni splatter. V metroju stoji mladenič s sončnimi očali – po licih se mu ulijejo solze, potem pa se v njegovih rokah prikaže nož, s katerim začne klati potnike. Na koncu zakolje ves metro. To, da si le potnik, le statist, le naključni mimoidoči, te ne reši več. Svet napadajo katastrofe, ki zadevajo vse. Nihče ni več varen. Telesa mutirajo. Ljudje postajajo krvoločni, grizlijevski, predatorski. Od zlorab se jim meša, zato jočejo, ker pa njihovega joka, njihovega ječanja nihče ne sliši, se jim stemni.

02:30 Nedolžni (De uskyldige, Eskil Vogt)
Ko vidite hladni, betonski, masivni, labirintni, brutalistični, distopični stanovanjski kompleks, prizorišče Nedolžnih, delikatnega norveškega hororčka, si rečete: katerega otroka pa tu ne bi zgrabila paranoja? Kateri otrok pa tu ne bi živel v večnem strahu za svoje preživetje? Kateri otrok pa tu ne bi razvil paranormalnih, »nadnaravnih« moči, tako rekoč superjunaških sposobnosti? Kakšne so možnosti, da De Palmova Carrie v tem kompleksu ne sreča Hanekejevega Belega traku? Tu, v tej džungli, na tem urbanem bojišču, kjer je vse novo res šokantno in strašljivo, preživijo le izjemni. Le tisti, ki znajo uživati v svoji odtujenosti. In svoji drastični čudnosti. Film zelo lepo pokaže, kako mali resentimenti in mala ogorčenja, odzivi na rasizem, socialno prikrajšanost in odsotnost katerega izmed staršev, vodijo v mala zbadanja, mala maščevanja in male krutosti, sladke kot infanticid in matricid – in kako male ljudi, ki znajo brati misli (ki vedo, kaj mislijo in hočejo drugi), zelo hitro prevzamejo sociopatski, tiranski, fašistoidni vzgibi. Nič ni srhljivejšega in destruktivnejšega od nedolžnosti.

04:30 Opazovana ( Watcher, Chloe Okuno)
Julia (Maika Monroe), nekdanja igralka, se z možem, iz New Yorka preseli v Bukarešto, kjer se potem počuti kot Mia Farrow v Rosemaryjinem otroku. Njena izoliranost vzbuja nelagodje. A vendar ima občutek, da ni sama – da jo nekdo opazuje, gleda, zasleduje, zalezuje, objektivira. Povsod. Vse bolj je negotova in živčna. »Tu ne morem misliti! Ne morem dihati! Zdi se mi, da izgubljam glavo!« Praznine, ki jo obdajajo, so polne senc. Vsak njen korak je tveganje – spogledovanje z mrakom, nevarnostjo, katastrofo. Skoraj začne ponovno kaditi. Še toliko bolj, ker se izkaže, da Bukarešto terorizira serijski morilec – specialist za ženske, ki jim nihče ne verjame, da jih nekdo opazuje in zalezuje. Opazovana je film o permanentni grozi, ki vsak dan obdaja in brutalizira ženske, in invazivnem okolju, ki jih nenehno pokroviteljsko infantilizira.