Ian McEwan: Stroji kot jaz

+ + + +

Tanka meja

Ian McEwan, uveljavljen in cenjen britanski pripovednik (1948), se rad ukvarja z etičnimi dilemami. V prvencu Cementni vrt v družini, kjer pomrejo starši, otroci prevzamejo njihovo vlogo in uspešno črpajo materin varčevalni sklad, vendar se zdi, da ne bo šlo v nedogled. V romanu V imenu otroka prevprašuje ugovor vesti, sodnica v imenu prihodnosti in odraslih odločitev zavrne ugovor fantovih staršev, da bi bil deležen infuzije krvi, saj je v krvi duša in se je z njo – kakor pravijo najstarejši sveti spisi – prepovedano hraniti, torej si jo tudi vbrizgavati. Roman Solar pa v treh delih, ki po stopnjevanju spominjajo na grško tragedijo, govori o znanstveniku, ki je zdaj napol v službi industrije oziroma njenih eksploatacijskih idej, in njegovem (vse manj) uspešnem prikrajanju znanstvenih dejstev v korist izkoriščanja; tokrat sončne energije z rabo sončnih električnih celic, torej fotovoltaike. McEwan je ob etičnih dilemah ves čas psihološko prepričljiv, občutek imamo, da za pisanjem stoji temeljito raziskovanje gradiva, vse pa je spisano v duhovitem in okretnem slogu.

Vendar je v romanu Stroji kot jaz – in ljudje kot vi, kakor se glasi drugi del naslova – bolj zresnjen, celo nekoliko melanholičen. Dogajanje je postavljeno v čas britanske vojne za Falklandske otoke in čas, ko se je zaradi obtožb o homoseksualnosti Alan Turing, zmagovalec nad nemškim mornariškim šifrirnim strojem Enigma in – tudi zaradi tega – pionir računalniškega programiranja, odločil za prisilno kemično kastracijo z estrogenom. Vendar McEwan zgradi vzporedna osemdeseta leta, v katerih premierka Margaret Thatcher zaradi izgubljene vojne pade, njenega naslednika ubijejo v atentatu, na ulicah so demonstracije, predvsem pa so že v rabi avtonomni, samovozeči avtomobili in androidi.

Tako spoznamo Adama, katerega sestre so Eve in ga z dediščino kupi spletni borzni špekulant Charlie. Ta je ravno sveže zaljubljen v sosedo Mirando z veliko skrivnostjo in potem se vmeša še problematični in zapuščeni najstnik, ki ga hočeta posvojiti. Adam ima vse, telo, ki ga zna potem tudi obleči, uči se ponoči, obvlada kupčkanje na borzah – in ima čustva, zaljubi se v enega od svojih stvarnikov, v Mirando, ki mu da – naloži – polovico svojih lastnosti. Adama namreč oba s Charliejem dogradita, »ustvarita po svoji podobi«, in v tem se kaže nekaj njegovih presenetljivih lastnosti, samovoljnost, tudi ortodoksnost, kadar gre za pravico in sledenje tej, ne glede na žrtve.

McEwan je ustvaril prepričljivo vzporedno resničnost, tudi njegovi liki in njihovi vzgibi, celo tisti, ki niso povsem človeški, so pretehtani. Roman je tako premislek o robovih umetne inteligence in zavesti, med drugim nastopi očarljivi Turing, predvsem pa je prepričljiva podoba sveta v razpadanju, obeta se brexit in nasploh je svet negotov, umetna inteligenca pa še svojeglava in nekoliko nagnjena k samopoškodovanju. Imeniten premislek o našem svetu, ki je v marsičem bolj tesnoben in bolj prežet s tehnologijo, kakor so osemdeseta leta iz dela Stroji kot jaz.