Kenneth M. Adams in Alexander P. Morgan: Poročen z mamo

+ + + +

Moderne variacije Ojdipov.

Tu seveda sin ni poročen z materjo, pač pa mati zanj nevidno določa izbire partneric, oblike odnosov in način čustvenega življenja, ki travmira njegove družice. Delo sta spisala klinični psiholog Adams, ki je prispeval 25 let izkušenj, in pisatelj Morgan, ki je oblikoval slog pripovedi.

Zastavek je preprost – moški je bolj povezan z mamo kot z izbranko, rešitev pa … tri leta psihoterapije. Tako avtor. Ker navaja zgolj uspešne primere, lahko le domnevamo, da terapija kdaj tudi ne uspe.

Spekter je sicer širok: moški, ki se noče vezati, ženskar, večni mladenič, izgoreli reševalec, zasvojenec z internetnim seksom, razočarani heroj in izgubljeni moški. In krepko razširjen, saj vsak deseti pacient prihaja s tem hendikepom.

Čeravno na videz enostavna, je zagata težko rešljiva, ker se ujetost in zlitost otroka z roditeljico porodi kot naravni proces: mati čustvene podpore in druženja ne išče pri drugih odraslih, temveč pri sinu, sin pa se nauči, da mora zadovoljevati materine želje in poskrbeti, da je zadovoljna. Toda noben od njiju ne vidi in ne razume patologije. Pisca bralcu prikažeta genezo in različice oblik usodnega zlitja, toda »poročeni z mamo« se zgolj z branjem ne bo izmotal iz odnosa in tudi njegova partnerka se s tem védenjem ne bo znebila zunajserijske tekmice. Zato knjiga kot pot v terapijo.

Problem je kajpak modern; dokler so ljudje materino prvenstvo jemali za samoumevno, so pač vdano trpeli pod njeno taktirko. V starih ameriških časih pred mobijem in spletom pa so poznali tudi spontano omilitev: par se je odselil v drugo državo, onkraj dosega staršev.