Danijel Bešič Loredan / »Čez leto dni bodo meje med javnim in zasebnim zdravstvom jasno zarisane«

Na pogovor z ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom smo se pripravili ofenzivno: Zakaj ne želi omejiti popoldanskega dela zdravnikov, tako imenovanih dvoživk med zdravniki? Zakaj se upira ukinitvi dopolnilnega zavarovanja kljub koalicijski pogodbi? Zakaj ne želi jasneje ločiti javnega zdravstvenega sistema od zasebnega? A nas je minister presenetil. Dopolnilno zavarovanje bo reformirano v roku leta dni, pravi, prav tako tudi popoldansko delo zdravnikov: čez leto dni naj bi bila tudi ločnica med javnim in zasebnim jasneje zarisana. Podrobnosti o tem minister sicer še ne želi razkriti, a iz njegovih odgovorov smo lahko razbrali, da bodo zdravniški popoldanski sp-ji prepovedani in da bodo lahko zdravniki delali le tam, kjer so zaposleni. Kar recimo pomeni, da bodo morali tudi zasebniki za njih plačevati dopuste, pa delovno dobo … Vse to so sicer obljube, je pa sedaj znan datum, ko bomo lahko prvi sveženj obljub preverili: to je 31. marec 2023.

Včasih imamo občutek, da javnemu zdravstvu ni več pomoči. Vidite kak pozitiven trend? 

Začeti s tem, da zdravstvu ni več pomoči, je izjemno slabo; kot da želimo vedno znova imeti krizne razmere in zbujati strah v ljudeh. Zdravstvo ima resda veliko izzivov, a potrebuje pozitivno psihologijo, spodbudo, motivacijo. Sam vidim jasne pozitivne trende. Pomemben in pozitiven znak je že to, da je naše zdravstvo v zadnjih letih kot celota vzdržalo vse krize. Zdravstvo je premagalo epidemijo covida kljub temu, da so že bile pred tem razmere v njem v sistemskem pogledu težke. V smislu stroke je zdravstveni sistem v naši državi na zelo visoki ravni. Imamo veliko dobro izobraženega kadra, ki trdo dela. Če 15 odstotkov zaposlenih, oprostite izrazu, mešetari, tega ne smemo posploševati na večino ostalih, ki dobro delajo. Težave so predvsem strukturne in organizacijske narave.

Pol leta ste že minister. Kje in kako se stanje izboljšuje zaradi vaših ukrepov? So se recimo kje v zadnjih mesecih že skrajšale čakalne vrste? 

Pacienti danes zaradi naših ukrepov pridejo prej na vrsto pri različnih diagnostičnih obravnavah. Hitreje pridejo tudi do nekaterih specialistov. Deloma je to posledica naših ukrepov, predvsem pa mnogi zaposleni v zdravstvu verjamejo, da je mogoče rešiti nakopičene težave. Manj je črnogledosti, vidim trud, vidim, da želijo mnogi z nami, z našim ministrstvom, sodelovati pri reševanju težav, začeli smo se pogovarjati in reševati težave. Približno polovica zavodov ukrepe, ki smo jih sprejeli, že izvaja. Imamo pa seveda tudi krizna žarišča, ki jih je treba pogasiti; trenutno najbolj izstopa Zdravstveni dom Ljubljana.

Največji problem je stanje na področju družinske medicine. Pred tremi tedni je skupina javnih osebnosti, med njimi so tudi zdravniki, objavila poziv družinskim zdravnikom, naj začnejo – tudi na podlagi primerjav z obremenitvami zdravnikov v tujini – sprejemati več pacientov. Razmišljate v tej smeri? 

Misel ali ideja, da nekoga prisilimo, naj dela več, je zame nesprejemljiva. Drži, da nekateri podatki kažejo, da družinski zdravniki v tujini zdravijo morda več ljudi na primarni ravni, a imajo tudi večjo pomoč podpornega kadra in so administrativno manj obremenjeni. Gre torej za primerjanje hrušk z jabolki. Rešitev za v prihodnje je, da zdravnike razbremenimo. Administrativno recimo tako, da se ne bodo več ukvarjali z evidentiranjem in podaljševanjem bolniških odsotnosti; to bi moral prevzeti zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Na drugi strani pa moramo opolnomočiti kader zdravstvene nege. Diplomirane sestre v tujini mnoge postopke vodijo samostojno in so zato tudi odgovorne. Ko bomo sistem v Sloveniji spremenili v tej smeri, bodo lahko tudi naši družinski zdravniki zdravili toliko pacientov kot njihovi kolegi v EU.

Zdravstveni dom Ljubljana je vendarle pri tem najnaprednejši. Tam v zadnjem obdobju krizo z družinskimi zdravniki rešujejo brez pomoči države. Sami so ustanovili posebne ambulante za kronične in akutne bolnike, ki jih vodijo diplomirane medicinske sestre. Zakaj jih še niste obiskali? 

Danes smo bili pri njih. V kratkem bom ponovno poklical na nujni sestanek vodstvo Zdravstvenega doma Ljubljana, zahteval bom jasno in natančno pojasnilo, kaj se dogaja in kakšne rešitve so pripravili.

Prav danes ste se srečali z njimi? 

Da, odzvali smo se na njihovo povabilo. Poslušali smo zdravnike, pogovarjali smo se z direktorico, prof. dr. Antonijo Poplas Susič. Pogovor je bil zanimiv. Zaposleni so na mizo stresli vse težave zadnjih 15 let, z jezo in s čustvi za povrh. Pričakujejo rešitve takoj, kar pa žal ni mogoče. Sistemske rešitve bomo lahko vpeljali šele z začetkom leta 2024.

Kakšne so te vaše rešitve? 

Administrativne razbremenitve, prenos nalog na ZZZS, opolnomočenje kadra zdravstvene nege, skrajšanje in poenostavitev tako imenovanega uvoza zdravnikov; nova opredelitev timov in nalog, ločitev delovišč družinske medicine in nujne medicinske obravnave …

Od 1. januarja 2024 takšnega dopolnilnega zavarovanja, kot ga poznamo danes, ne bo več. Imeli bomo nov sistem in ta bo takšen, ki bo najboljši za prebivalce.

Kako pa boste kratkoročno, do leta 2023, rešili pomanjkanje družinskih zdravnikov? Alternativnih timov, ki bi jih vodile medicinske sestre, povsem zakonito ni mogoče ustanavljati, priseljevanja zdravnikov ne želite … 

Nadgradili smo vse doslej obstoječe vladne projekte, s katerimi je mogoče spodbujati dodatno delo. Zdravstvene institucije, ki so se zmožne drugače organizirati, imajo v tem trenutku vse potrebne pravne podlage za dodatno delo. Ne govorimo še o alternativnih timih, vpeljujemo pa ambulante za neopredeljene. Od druge polovice januarja pa bomo začeli vpeljevati tudi sistemske spremembe. Ena od njih je ločitev dejavnosti nujne medicinske pomoči od družinske medicine. Drugi korak so administrativne razbremenitve. Del nalog, ki jih opravljajo družinski zdravniki, bodo prevzeli zaposleni na ZZZS. In po tem moramo najti še odgovor na vprašanje, koliko dela lahko samostojno namesto zdravnikov opravijo diplomirane medicinske sestre.

In potem pričakujete, da bodo družinski zdravniki začeli opredeljevati več pacientov, kot jih sedaj? 

Da, če bodo razbremenjeni, bodo imeli več prostora za zdravljenje ljudi. Zdaj ga nimajo. Sedaj je preveč zdravniškega dela usmerjenega v administrativne postopke. Bistveno preveč – po nekaterih ocenah zdravniki družinske medicine kar tretjino svojega časa porabijo za papirologijo oziroma administrativno delo.

Ali podpirate načrte v Ljubljani, da bi lahko le tisti s stalnim prebivališčem v tej občini imeli v njej družinskega zdravnika? 

V tem trenutku se ne morem in ne smem strinjati s to idejo. Zakonodaja in ustavna pravica slehernega prebivalca je, da si izbere zdravnika tam, kjer si ga želi. V dogledni prihodnosti pa lahko gremo v smeri finskega modela. Na Finskem s 1. januarjem končujejo zdravstveno reformo, s katero so uvedli zdravstvene regije, kjer prebivalcem ponujajo vse storitve. Če kdorkoli iz ene regije opravi storitev v drugi regiji, mora druga regija storitev prvi plačati.

V Sloveniji primanjkuje družinskih zdravnikov tudi zaradi nezainteresiranosti študentov medicine za to specializacijo. Ste tudi sami med študijem opazili, da bi družinska medicina veljala za drugorazredno? 

V času svojega študija nisem opazil nobenih razlik. Z leti smo se sicer ločevali na dve kategoriji zdravnikov: zdravnike, ki delajo v bolnišnicah, in tiste, ki delajo na primarni ravni. Med tema dvema področjema je nastajal vse večji razkorak, na družinske zdravnike smo pozabili, nismo jim dali prave veljave, precej bolj smo jih tudi administrativno obremenjevali, namesto da bi jim dali vzvode za zdravljenje ljudi. In zdaj smo tukaj, kjer smo.

So vam danes, ko ste bili na obisku v ljubljanskem zdravstvenem domu, povedali, da bi vsak zdravnik moral del pripravništva opravljati tudi pri zdravnikih splošne medicine? 

So. Že sedaj morajo zdravniki v drugem delu sekundariata tri mesece delo opravljati na področju družinske medicine. Predlog je, da to razširimo na šest mesecev. Ta predlog bomo na ministrstvu preučili, se je pa glede tega treba dogovoriti z zdravniško zbornico in zdravniškim združenjem. Šele na podlagi takšnega konsenza bomo lahko sprejeli ustrezne ukrepe. Podobno je tudi pri ideji, da bi skrajšali specializacije. Ministrstvo jih samo ne more skrajšati.

Verjetno ste danes tudi slišali, da je kar 33 družinskih zdravnikov v zadnjem obdobju šlo iz ljubljanskega zdravstvenega doma h koncesionarjem. Prej ste dejali, da družinske zdravnike duši administracija, toda koncesionarji imajo enako količino administracije. Zakaj menite, da so odšli? 

Verjetno je ključno to, da koncesionarjem ni treba opravljati dežurne službe, zaposleni v javnem zdravstvenem zavodu pa to morajo početi. Je pa zmeda še večja. Danes, ko smo bili na obisku v ZD Ljubljana, nam je ena od zdravnic opisala svoj dan. Poslušalci smo takoj ugotovili, da je bila hkrati razpisana za delo v svoji ambulanti družinske medicine, ob čemer je bila še dežurna. Nihče na normalnem, razvitem Zahodu ne dela na tak način. Če si zdravnik v nujni ambulanti, si v nujni ambulanti, če si v svoji ambulanti, pa si v svoji. Mi smo z leti vse to prepletli in družinske zdravnike pripeljali prek meja možnega.

Ampak vendarle zunanji opazovalci težko razumejo, zakaj je danes takšna kriza s pomanjkanjem družinskih zdravnikov, ko pa jih je dejansko več kot pred leti. 

Da, ampak tudi medicina se je razvila: današnja medicina ni medicina iz leta 1980, veliko je novih postopkov, novih bolezni, ključna stvar, ki jo uspešni zdravstveni sistemi upoštevajo, pa je, da se ljudje staramo. Življenjska doba se podaljšuje, bolezni v poznem obdobju je vedno več in zaradi tega so zdravniki na splošno tudi bolj obremenjeni kot pa recimo pred 15 ali 20 leti.

Koncesionarji v družinski medicini ne opravljajo dežurstev, ste dejali prej. Ampak ti bodo od 1. januarja v Ljubljani to morali opravljati. Kaj pa v drugih občinah? Je mogoče tudi v drugih občinah koncesionarjem družinske medicine naložiti opravljanje dežurstev? 

Organizacija dežurne službe na primarni ravni je v domeni posamezne občine. Mi lahko pomagamo na drugih področjih, kot je, da bomo dokončno uredili delovanje urgentnih centrov, s čimer bomo mrežo nujne medicinske pomoči ločili od mreže družinske medicine, ki bo s tem razbremenjena.

To sta zame izsiljevanje in izkaz dvoličnosti. Očitno je vodstvu Fidesa malo mar za mlade zdravnike, kar ves čas v tem sindikatu postavljajo v ospredje.

Kaj bo to pomenilo za paciente? 

To bo pomenilo, da bodo na urgenci prej prišli na vrsto in da ne bo zmešnjav. Poenotili bomo delo v vseh urgentnih centrih po državi in našli bomo način sodelovanja med zdravniki na primarni in na sekundarni ravni.

Kateri zdravniki so danes bolj obremenjeni, specialisti ali zdravniki družinske medicine? 

Danes so v našem sistemu vsi zdravniki obremenjeni; vsak na svoj način in zelo različno. Zaradi sistema veliko dragocenega časa porabijo za druge dejavnosti in ne za zdravljenje ljudi. Bomo pa s pridobivanjem podatkov do konca marca 2023 prišli do objektivnih kriterijev, vedeli bomo, kdo koliko dela. Temu bodo sledile pozitivne spremembe za paciente in za zaposlene v zdravstvu.

V Mladini smo poleti analizirali delo intervencijskih radiologov na UKC. Ugotovili smo, da so v rednem delovnem času, dopoldne, približno trikrat manj produktivni kot ob popoldanskem delu, ko so plačila višja. Hkrati jih ima večina še soglasja za delo drugod. Lahko rečete, da na ministrstvu ustrezno nadzirate delo in razmere po bolnišnicah, da kdo ne hodi po bližnjicah? 

V tem trenutku še ne. Smo pa strog nadzor že uvedli. ZZZS ima po novem podatke po posameznih zdravnikih. Za vsako storitev, ki jo plačajo, vedo, kateri zdravnik jo je opravil. Ti podatki se sedaj še zbirajo in dopolnjujejo, predvidevam, da bomo imeli do konca marca dovolj podatkov, iz katerih bo vidno, kaj se nam v sistemu dogaja, kdo koliko dela, kje in kdaj.

Mi smo sicer na Mladini pridobili nekatere podatke o produktivnosti posameznih zdravnikov v UKC, te podatke poznate? 

Da.

Iz njih izhaja, da nekateri zdravniki norme izpolnjujejo 30-odstotno, drugi pa 350-odstotno. Kar pomeni, da so očitno zdaj normativi postavljeni nenormalno nizko. Noben človek ne more narediti 3,5-krat več dela, kot je normalno. 

Na prvi pogled, z antropološkega vidika, imate morda prav, imamo pa študijo, kjer so primerjali tri regionalne bolnišnice po učinkovitosti različnih področij medicine. Avtorji so ugotovili, da so razlike ponekod 300-odstotne. Zakaj? Ker brez nadzora in na podlagi zelo ohlapnih normativov nekdo lahko dela zelo veliko, nekdo, ki ne želi delati, pa lahko dela zelo malo. Pravega nadzora ni, vodstva bolnišnic gotovo poznajo zdravnike, ki so zelo nizko produktivni, in vedo, kdo dela izredno veliko, a navadno podatke skrivajo po predalih, da se zaposleni med seboj ne bi sporekli.

Podatki za UKC kažejo, da se je število zdravnikov med letoma 2013 in 2021 povečalo za 25 odstotkov, število realiziranih primerov zdravljenja pa je v tem obdobju ostalo skorajda enako. Da je produktivnost dela zelo nizka, je prejšnji teden recimo opozoril direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar. Kako ob tem gledate na grožnje zdravnikov s stavko zaradi preobremenjenosti? 

Računovodsko gledano to drži, ampak če pogledamo še težo primerov, smo pa na istem. Se pa seveda strinjam, da bomo morali v reformi zdravstvenega sistema priti do točke, v kateri bomo opredelili, koliko mora zdravnik specialist narediti v rednem času. Primere dobre prakse bo treba poiskati v tujini in jih implementirati v naš sistem.

Sedaj čakalne dobe rešujete s širitvijo podjemnih pogodb. Nobena poklicna skupina v Sloveniji, noben zaposleni ne more biti še dodatno plačan pri istem delodajalcu s podjemno pogodbo, samo zdravniki imajo ta privilegij. Se zavedate, da to ne more biti dolgoročna rešitev? 

Se, a to je zelo velika izjema, ki smo jo naredili zaradi čakalnih dob, je izjema, ki velja izključno za leto 2023. To smo storili, ker želimo v okviru obstoječe zakonodaje odpreti vse možnosti zato, da bodo vse storitve plačane in da bodo lahko zdravniki v javnem sektorju delali dopoldan, popoldan, zvečer in ob koncu tedna, če bodo hoteli, in bodo za to tudi ustrezno plačani. Naša delovnopravna zakonodaja nam drugačnega modela nagrajevanja v javnih zdravstvenih zavodih ne omogoča. Po 1. januarju 2024 pa tega ne bo več.

Na začetku mandata so vam mnogi očitali, znotraj koalicije recimo Levica, da bodo vaši ukrepi vodili k nadaljnji privatizaciji in razgrajevanju javnega zdravstva. Očitali so vam tudi, da ne razlikujete med javnim zdravstvom in koncesionarji. Se zavedate, da lahko nepremišljeno plačevanje dodatnega dela zdravnikov vodi v podaljševanje čakalnih dob v javnem zdravstvu in odhajanje zdravnikov iz javnega zdravstva? 

Ne gre za nepremišljeno plačevanje. Naše javno zdravstvo so javni zavodi in koncesionarji, tak sistem imamo, nismo ga mi uvedli. Je pa koncesionarstvo izgubilo svoj osnovni namen. Na primeru potencialne nove bolnišnice pri rehabilitacijskem centru Soča, ki jo želita graditi dve državni družbi, to je Zavarovalnica Triglav in pozavarovalnica Sava Re, lahko vidimo, kako se je koncesionarstvo, ki bi naj pomagalo javnemu zdravstvu, izrodilo. Projektu gradnje bolnišnice ob URI Soča nasprotujem. Z razpravo in konsenzom, v dobro pacientov in ljudi, moramo poiskati drugačen model sodelovanja med javnim in zasebnim. Čez leto dni bodo meje med javnim in zasebnim zdravstvom jasno zarisane.

Kaj boste storili? 

Mi danes po obstoječi delovnopravni zakonodaji ne moremo nobenemu zdravniku omejevati dela pri zasebnikih, pa tudi konkurenčne klavzule v javnem zdravstvu nikoli niso bile zares uveljavljene. Zato bomo z začetkom leta 2024 zakonodajo uredili tako, da bo povsem jasno, kdo lahko kje dela in na kakšen način.

Na začetku mandata ste dejali, da popoldanskega dela zdravnikov ne boste omejevali. Sedaj pa pravite, da spremembe vendarle bodo. 

Rekel se m, da popoldanskega dela ne bomo prepovedali, ampak da ga bomo čez leto in pol uredili.

Zdravniki lahko danes popoldan pri zasebnikih delajo na podlagi soglasij, ki jih dobijo od svojih nadrejenih. Tega nihče ne nadzoruje. Kako boste to uredili z zakonodajnimi spremembami? 

Najprej smo vpeljali nadzor. Do marca bomo imeli vse številke in podatke. Torej kdo kaj in kje dela ter koliko naredi. Ko bomo te podatke imeli, bomo spremenili sistem za naprej. O tem, kakšne bodo te spremembe, še ne želim govoriti, ker bi se želeli sprva dogovoriti z vsemi deležniki in poiskati nekakšno skupno pot, ki v zadnjih 20 letih še ni bila določena.

Vodstva bolnišnic gotovo poznajo zdravnike, ki so zelo nizko produktivni, in vedo, kdo dela izredno veliko, a navadno podatke skrivajo po predalih, da se zaposleni med seboj ne bi sporekli.

Naj uganem: zdravniki bodo lahko delali le tam, kjer so zaposleni. Če bodo želeli delati še pri zasebniku, se bodo morali pri njem dodatno zaposliti. 

O tem, kakšne bodo te spremembe, še ne želim govoriti.

Tudi vi dodatno delate v Kirurgiji Bitenc. V kakšni obliki? 

Ne delam dodatno, ampak 20 odstotkov prek polnega delovnega časa delam kot zdravnik, zato da tako ohranjam licenco, predvsem pa svoje poslanstvo. S tem lahko zdravim ljudi in imam neposreden pogled v sistem. Sicer pa sem na ministrstvu zaposlen 100-odstotno, še 10- odstotno sem zaposlen v Medicinskem centru Šalara v Kopru in 10-odstotno v Kirurgiji Bitenc.

Gledate danes na popoldansko delo zdravnikov drugače kot na začetku mandata? 

Ne, pri tem nisem spremenil mnenja, edina razlika je, da imam sedaj, ko sem minister, več podatkov in širši vpogled. Mislim tudi, da nam je na ministrstvu povsem jasno, kako naprej, bo pa za spremembe, ki jih bomo predlagali, potreben družbeni konsenz. To bo najtežji del naloge.

Bi lahko rekli, da je za stabilizacijo javnega zdravstva treba narediti delo v zasebnem zdravstvu manj atraktivno? 

Nasprotno, če želimo okrepiti javni zdravstveni sistem, moramo v javnih zavodih zagotoviti tako dobre možnosti, da bodo zdravniki tam želeli delati popoldne in zvečer in da ne bo nikomur prišlo na pamet, da bi moral po dodatni zaslužek k zasebniku. Ko bomo to naredili, smo zmagali.

Predvidoma maja 2023 se bodo lahko v izvajanje zdravstvenih storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti vključevali tudi izvajalci zunaj javne zdravstvene mreže, ste nedavno napovedali. Torej čisti zasebniki. Kaj to pomeni?

To pomeni, da bomo na področjih medicine, kjer bomo ugotovili, da javni zdravstveni sistem ne zmore ustrezno skrajševati čakalnih dob, naredili vse, da pacienti do storitve pridejo. ZZZS bo objavil poziv, na podlagi katerega bo pod enakimi pogoji, ki so v javni mreži, plačal posege zasebnim izvajalcem.

Leta 2021 je zdravstveno ministrstvo objavilo tak javni razpis, a denar so zanj prispevale zasebne zdravstvene zavarovalnice, to je bil denar, ki se je nabral med epidemijo. Tako so sicer potrošili le slaba dva milijona od okoli 60, kolikor jih je bilo na voljo. Zakaj ne potrošite tega denarja? 

Vemo, da je na računih teh zavarovalnic leta 2020 in leta 2021 ostalo neporabljenih 74 milijonov evrov, a tega denarja ni mogoče zakonito prenesti na ZZZS ali v proračun. Je pa mogoče ta denar potrošiti do konca leta 2023 za opravljene storitve. Torej, zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zavarovanje, bodo ta denar lahko potrošile za storitve, ki jih bo več. So pa vse tri zdravstvene zavarovalnice letos želele zvišati premije. Verjamemo, da bodo premije ostale na današnji višini do septembra 2023.

Kaj pa je z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja? Pri ukinitvi dopolnilnega zavarovanja ste rekli, da boste počakali 18 mesecev. Kako daleč ste s tem projektom, je v pripravi že osnutek zakona?

Težava, ki jo imamo, je, kako naj na drugačen način zberemo teh 600 milijonov evrov.

Če bi pobiranje dopolnilnega zavarovanja prenesli na ZZZS, bi bili stroški dejansko nižji. 

ZZZS ne more pobirati premij dopolnilnega zavarovanja, ker ni zavarovalnica. Na tem delamo, do konca leta bomo imeli prve podatke o možnostih, najkasneje do konca marca pa bomo imeli napisan zakon, ki bo določil, kako bomo spremenili dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Od 1. januarja 2024 takšnega dopolnilnega zavarovanja, kot ga poznamo danes, ne bo več. Imeli bomo nov sistem in ta bo takšen, ki bo najboljši za prebivalce.

Referendum o dolgotrajni oskrbi je uspel, rok za uveljavitev zakona se bo prestavil za eno leto. Za dolgotrajno oskrbo sedaj porabimo okoli 600 milijonov evrov na leto, za uveljavitev zakona potrebujemo še 600 milijonov. Kje boste v naslednjem letu v koaliciji našli 600 milijonov evrov? 

Novi izračuni dokončne ureditve dolgotrajne oskrbe kažejo, da nas bo to stalo skupaj od 750 do 1,25 milijarde evrov na leto, odvisno, kako visoko bomo določili prag, kdo vse je upravičen do teh storitev. Dejstvo tudi je, da tega denarja še nimamo in da se moramo v koaliciji in družbi odločiti, kako ga bomo zbrali.

Najprej pa se morate dogovoriti z zdravniškimi sindikati glede njihovih zahtev. Marsikdo je sicer zgrožen, da lahko skupina zaposlenih, ki ima najvišje plače, stavka, ker želi še višje. Tudi vi ste zdravnik: ali je mogoče, da denar človeku zamegli pogled? 

Želimo postaviti nov zdravstveni plačni steber, v katerem bo določeno, koliko bodo zdravniki plačani in kaj morajo za to plačilo narediti. Seveda se zavedam, da lahko oblast ali denar človeku zamegli vid. A pri zdravnikih je zgodba dvojna. Po eni strani so zdravniki pri primerjavah osnovnih plač prikrajšani, ker so se razmerja do njih skozi leta zmanjševala, je pa po drugi strani tudi res, da imajo zdravniki z dodatki in dodatnim delom neomejene možnosti zaslužka.

Vodite tudi pogajanja s Fidesom. Se vam zdi, da to zdravniki razumejo? 

To bomo lahko ocenili, ko bo pogajanj konec.

Manj je črnogledosti, vidim trud, vidim, da želijo mnogi z nami, z našim ministrstvom, sodelovati pri reševanju težav, začeli smo se pogovarjati in reševati težave.

Ta teden so iz Fidesa sporočili, da ste jih po telefonu izsiljevali, češ da imate ukaz premiera, da se v primeru napovedi in izvedbe stavke proti zdravnikom in Fidesu vodi totalna vojna, cilj pa bo osamiti in izčrpati zdravnike in Fides. Zakaj ste se čustveno odzvali, kot ste potem priznali? 

Nikogar nisem izsiljeval in nobenega ukaza od predsednika vlade nimam, da koga osamimo ali izčrpamo. Čustveno pa sem se odzval v osebnem telefonskem pogovoru s kolegom zdravnikom zato, ker okoli 60 odstotkom zdravnikov, v večini gre za mlade zdravnike, ponujamo za pet plačnih razredov – to je 20 odstotkov – višje plače, vsem zdravnikom pa gradnjo posebnega plačnega stebra, nato pa iz Fidesa slišim, da bodo stavko kljub tej ponudbi zaostrili. To sta zame izsiljevanje in izkaz dvoličnosti. Očitno je vodstvu Fidesa malo mar za mlade zdravnike, kar ves čas v tem sindikatu postavljajo v ospredje.

Kakšne podatke pa imate o zdravnikih, s katerimi jih domnevno lahko izsiljujete? So to podatki o storilnosti posameznikov pri vrhu Fidesa, o njihovem vzporednem, popoldanskem delu? V tem intervjuju ste že nakazali, da te podatke imate. Ste morda ugotovili, da se prav vodstvo Fidesa razlikuje od večine? 

Imamo veliko podatkov o delovanju sistema; podatke marljivo zbiramo in analiziramo. Naš namen je na podlagi objektivnih podatkov pripraviti sistemske spremembe in jih z vsemi deležniki uskladiti ter jih s 1. januarjem 2024 implementirati. V središče zdravstvenega sistema bomo postavili pacienta.

Na vašem ministrstvu nenehno prihaja do kadrovskih menjav. Zakaj? Katere lastnosti zaposlenih vam niso všeč? 

Ko smo prišli na ministrstvo, smo obljubili popolno reorganizacijo, kar se je tudi zgodilo. Imamo dva nova direktorata in še poseben urad. Sam sem deloholik in morda to pričakujem tudi od drugih. Če komu zaupam nalogo, jo mora izpeljati. Želim, da bo ministrstvo za zdravje v letu 2023 močan, izjemno operativen in produktiven živi člen zdravstvenega sistema. In kdor teh mojih pričakovanj ni izpolnil, se je moral posloviti. To je edino merilo, ki ga imam. Sicer pa menim, da smo v pol leta sestavili izjemno ekipo. Petdeset nas dela od jutra do večera, struktura je postavljena in decembra jo bomo tudi predstavili javnosti.