Grega Repovž

9. 12. 2022  |  Mladina 49  |  Uvodnik

Uvodnik / Golobov gambit

Koliko časa je predsednik vlade Robert Golob že vedel, da v svoji ekipi ne želi več imeti Tatjane Bobnar? Ji je to dal vedeti že pred mesecem dni, ko na sejo vlade ni želel uvrstiti imenovanja Boštjana Lindava za direktorja policije s polnim mandatom? Ker če Golob ne bi imel težav tudi z Bobnarjevo, ampak zgolj z Lindavom, bi se z njo pogovoril, še preden je sploh objavila razpis za imenovanje generalnega direktorja policije, še preden se je zgolj Lindav prijavil, še preden bi lahko nastal zaplet. Ministri in premier niso v formalnih odnosih, usklajujejo se, pogovarjajo, skupaj tuhtajo stvari – ne pridejo na sejo in pred sabo zagledajo predlog za imenovanje, kot je morda zdaj videti.

Golob ni človek formalizmov. Če bi imel Bobnarjevo za nekoga, s komer mu je v veselje sodelovati, kot je govoril javno, bi se z njo pogovoril, dogovoril, kdo bo direktor policije. Pa se ni.

Sredi novembra bi morala vlada potrditi polno imenovanje direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge Slavka Koroša, pomembnega sodelavca Tatjane Bobnar. To je človek, ki je pripravil 161 strani dolgo poročilo o zlorabah policije v času ministra Aleša Hojsa, izjemen dokument. Tudi Koroša Golob ni želel imenovati.

Ni torej šlo le za Lindava.

Tatjana Bobnar je profesionalna policistka – to pomeni, da je prav takih igric, tako značilnih za obveščevalne in represivne strukture, vajena. Tako so videti vse represivne in obveščevalne strukture: eno samo preigravanje, zgodbe, podtikanje, teorije, teorije zarote. Ko torej Golob ni želel potrditi njenih imenovanj, je vedela, da gre zanjo – da jo poskuša spraviti ob živce. Ko bo naredila napako v tej vojni živcev, bo lahko premier ugotovil, da je izgubil zaupanje vanjo, in jo zamenjal.

V nadaljevanju se je tako tudi zgodilo. Vseeno je bilo: vprašanje Žana Mahniča o Golobovem osebnem varovanju, izjava po vladni zavrnitvi imenovanja Lindava, karkoli.

Težava je, da še danes ne moremo jasno ugotoviti, kaj točno naj bi bila Tatjana Bobnar v resnici rekla ali storila. In ko se je pred tednom začel proces menjave ministrice in je to prišlo v javnost, so neustreznost njenega ravnanja utemeljevali zelo nespretno in neprepričljivo. Golob in njegovi svetovalci imajo že ves teden težave pri pojasnjevanju novinarjem in javnosti, kaj točno naj bi bila Bobnarjeva naredila narobe. Poskusili so zlasti s tezo, da ni dovolj »sčistila« policije Janševih kadrov. In čeprav je na položajih res še vedno veliko Hojsovih (Janševih) kadrov, je Bobnarjeva ta proces peljala. Navsezadnje temu pritrjuje tudi že omenjeno 161-stransko poročilo, na podlagi katerega se bodo lahko začeli pravno utemeljeni procesi menjave kadrov.

Vse, kar smo zapisali, vseeno zbuja dvome o razlogih za premierovo ravnanje. Občutek je, da pri vsem skupaj ne gre za ministrico, ampak za policijo. Oziroma natančneje: za vpliv na policijo. Bobnarjeve ne kujemo v nebo, ni tako brez greha, le v dveh letih janšizma je doživela veliko hudega in videla, kako je policija, v kateri deluje že vse življenje, postala svoja najslabša različica. Zato je previdna, a temeljita v nameri, da bo policija v prihodnje profesionalna. Tak vtis daje. Ponovni zagotovitvi profesionalnosti aparata se posveča temeljito, morda se res zdi, da bi lahko bolj brutalno menjala kadre. Vendar noče veljati za podobno predhodnikom.

Na tej točki postanejo zadeve lahko skrb zbujajoče. Težko razumemo, zakaj sta nenadoma temu človeku, premieru Robertu Golobu, ki mu je bilo za represivne organe ob imenovanju res vseeno – kar je bil znak zrelosti in modrosti –, policija in moč nad njo tako pomembni.

Lahko je banalno. Obkroža ga kar nekaj ljudi, ki se hranijo s teorijami o različnih omrežjih, teorijami moči in podobno. Na primer njegova prva politična svetovalka Vesna Vuković, nekdanja novinarka portala Necenzurirano in Dnevnika, ki je zadnja leta »ribarila v kalnem« med novinarstvom in svetovanjem gospodarstvu. Je Golob nasedel temu načinu razmišljanja? Se je oprl na napačne ljudi? Lahko še pride iz tega začaranega kroga?

Ta možnost je videti banalna. A prav svet zarot in ustvarjanja zarot, igranja igric (to počne zdaj tudi Golob, ko sodeluje z Novo Slovenijo in s tem koalicijskim partnerjem daje vedeti, da lahko končajo zunaj vlade) je zelo nevaren za politično normalnost.

Nastaja tudi vtis, da želi imeti predsednik vlade Golob nenadoma močan vpliv na policijo, ker je pripravljen izigrati in žrtvovati vodilne policiste in ministrico, ne glede na politične posledice – tudi Golob ve, da padec Tatjane Bobnar ne bo brez občutnih posledic v javnem mnenju. Zakaj je pripravljen iti tako daleč? Kakšnega človeka si želi imeti na tem položaju? Zakaj to počne ravno zdaj?

V zamenjavo Tatjane Bobnar je bilo vloženega nemalo truda. Kljub vloženemu trudu pa ne premier ne njegovi sodelavci doslej javnosti niso zmogli jasno utemeljiti, kaj točno naj bi bila Tatjana Bobnar naredila narobe. Ker gre za represivni aparat, je to izjemno pomembno.

Ima pa Golob v nečem prav. Za zaupanje gre. Za zaupanje javnosti namreč.