Osem gorà

za

Samo prijatelja.

Ko se v gorah spomladi stali sneg, se prikaže vse, kar je umrlo. Kdor je izgubil prijatelja, ga zlahka najde – samo pogledati mora, kje ždijo in kljuvajo ujede. Obstajajo gore, na katere se ne moreš več vrniti. Film Osem gorà, posnet po romanu Paola Cognettija, je zgodba o takšni gori – in takšnem prijatelju. Pietro in Bruno se spoznata leta 1984 v italijanski alpski vasici – pri dvanajstih. Pietro, sin kemika, je Torinčan, Bruno, sin kmeta, pa montanaro (alias »zadnji otrok v vasi«), a ker se nasprotja privlačijo, med njima hitro klikne, tako da preživita čudovito – tiho, počasno – poletje.

Videti sta neločljiva, a se spletom čudnih okoliščin razideta – in ponovno snideta šele 15 let kasneje. Bradata. Bruno (Alessandro Borghi) si gradi gorsko kočo, Pietro (Luca Marinelli) pa mu pomaga. Bruno se začne ogrevati za punco (Elisabetta Mazzullo), za katero se ogreva tudi Pietro, a ni ne drame ne vojne – Pietro se namreč prijateljsko umakne. Prijateljstvo ima pač prednost – da ne bi izgubil prijatelja, se odpove ženski, kdo ve, morda ženski svojega življenja. Leta tečejo, Bruno in Pietro ostaneta prijatelja, stalno se vračata drug k drugemu, toda njunega odnosa ne poganja le melanholija, temveč tudi nekakšna distanciranost, pridušenost, elegični blues, emocionalna zadržanost, ki vzbuja nelagodje – kot bi se bala, da se jima bo zgodila Gora Brokeback. Nenehno ustvarjata vtis, da je med njima nekaj več, a tega »viška« ne konzumirata.

Zdi se, kot da drug od drugega pričakujeta korak ali gesto, ki pa je ni. A vse, kar počneta, so prav koraki in geste – gorska koča, ki jo gradita, izgleda kot »dom«, ki si ga ustvarjata (magari »nezavedno«), Pietrov oče, ki skrivaj planinari z Brunom, izgleda kot veliki cenzor, ki ju skuša »brzdati«, ženska, ki pride mednju, je ženska, ki ju poveže, tako da je med njima več kemije kot med Brunom in njegovo punco (in tudi več kot med Pietrom in Himalajo). To, da hočeta isto žensko, ni naključje, temveč simptom tistega »mučnega« in »potlačenega« gejevskega potenciala v moškem prijateljstvu. Film se zato nenehno diskretno giblje po robu vprašanja: ali se lahko prijatelja tako romantično zbližata in ostaneta prijatelja? Tu se kakopak spomnimo, kako sta se Harry in Sally v romantični komediji Ko je Harry srečal Sally bala, da jima bo seks pokvaril prijateljstvo. (Kinodvor)