I Wanna Dance with Somebody: Film o Whitney Houston

Didn’t We Almost Have It All?

Queen je bil štadionski bend, ker je imel Freddie Mercury štadionski glas – bil je gej, ki je pel kot angel. Njegov epski vokal, ki je ujel štiri oktave, je bil vizija. Toda film Bohemian Rhapsody je to, da je bil gej, komaj omenil. Kot da ga je sram. Nekaj podobnega se zgodi v mjuziklu I Wanna Dance with Somebody, biografiji Whitney Houston, kjer na začetku sicer omenijo (in pokažejo), da je imela Whitney Houston (Naomi Ackie) romanco s svojo poslovno sodelavko in kreativno direktorico Robyn Crawford (Nafessa Williams), a v nadaljevanju na biseksualnost Whitney Houston in socialne implikacije njene biseksualnosti preprosto pozabijo. Čakate, a nič se ne zgodi. Njena »hipna« lezbičnost izgleda kot non sequitur (kot ostane non sequitur njen strah, da je »premalo« črna).

Zdi se, kot da hočejo reči: toliko – da ne boste rekli, da tega nismo omenili ali pa da skušamo to prikriti! Toda v resnici le priznajo: ne vemo, kaj bi z njeno biseksualnostjo! Nimamo idej! Sploh pa – njena biseksualnost ni komercialna! Publika tega noče! Dajmo ji le to, kar hoče! Hoče pa njene greatest hits! Te pa dobi. In ja, ne poje jih Ackie, temveč – milostno! – kar sama Whitney Houston, medtem ko Ackie le zelo doživeto, joplinsko uživa v simuliranju pevke, katere življenje je bilo džuboks. A publika dobi tudi vsa ostala obča mesta filmskih biografij genijev: ambiciozno mater, avtokratskega očeta, revne začetke (v neki newjerseyjski cerkvi), nenadno odkritje osupljivega talenta (v nočnem klubu, ki ga raztrga The Greatest Love of All), prve hite, evforično publiko, skuliranega, vizionarskega producenta (Stanley Tucci, alias Clive Davis), studijsko snemanje, snemanje videospotov (How Will I Know), snemanje filmov (Telesni stražar), medijske pritiske, visoka pričakovanja, nenehni fenovski trušč, vojne s partnerji (recimo Bobbyjem Brownom), slavo (»nova ameriška pop princesa«), koncertne vrhunce (Super Bowl ‘91, American Music Awards ‘94), kokain, izkoriščanje njene slave (»Vsi me imajo za bankomat,« pravi), kokain, avtodestruktivne epizode, kokain, propad, kokain in razpad. Film I Wanna Dance with Somebody je nekontroverzna kolekcija najznačilnejših »poudarkov« iz wikipedijskega gesla »Whitney Houston«, toda v njenem glasu, ki je trgal štadione, je bilo več kot to. Ta glas je iskal nekoga, s katerim bi zaplesal, a ni potreboval lestve, da bi pel z bogovi. In če zaprete oči, imate občutek, da ste na Spotifyju – najboljše v tejle biografiji Whitney Houston so itak pesmi Whitney Houston. Njeno življenje je bilo očitno le nebodigatreba. (kino)