Andreja Kragelnik / Oblikovalka, katere nakit je v Milanu spoznala svetovna javnost
"Geometrijskim oblikam, razen krogu, se hote ali nehote izogibam, niso mi blizu. Delujejo mi preveč ostro in strogo, v organskih linijah pa lahko najdem več možnosti za izraz."
© Uroš Abram
Andreji Kragelnik, slovenski oblikovalki nakita iz Slovenj Gradca, je ob izteku lanskega leta uspel veliki met: na tednu nakita v Milanu se je njen nakit prebil med finaliste razstave The FaB by Artistar Jewels. Kolekcija, ki jo je postavila ob bok najuspešnejšim oblikovalcem nakita iz vse Evrope, se imenuje Coral Collection, navdih zanjo pa so bile organske oblike koral ter raznovrstne forme prepletanja korenin in vej v lokalni flori.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
© Uroš Abram
Andreji Kragelnik, slovenski oblikovalki nakita iz Slovenj Gradca, je ob izteku lanskega leta uspel veliki met: na tednu nakita v Milanu se je njen nakit prebil med finaliste razstave The FaB by Artistar Jewels. Kolekcija, ki jo je postavila ob bok najuspešnejšim oblikovalcem nakita iz vse Evrope, se imenuje Coral Collection, navdih zanjo pa so bile organske oblike koral ter raznovrstne forme prepletanja korenin in vej v lokalni flori.
To ni bilo prvič, da je navdih za svoje delo iskala v naravi. Že za diplomsko delo na Naravoslovnotehniški fakulteti, kjer je pozneje tudi magistrirala, je razvila kolekcijo ambientalnih svetil, pletenih s tanko kovinsko žico: iz prosojnega pletiva je izdelala naravnim oblikam podobne tridimenzionalne lupinice in jih sestavila v neobičajno raščene gmote. Njen nagrajeni fotelj na enem od natečajev med študijem se je imenoval Snails Company.
»Geometrijskim oblikam, razen krogu, se hote ali nehote izogibam, niso mi blizu. Delujejo mi preveč ostro in strogo, v organskih linijah pa lahko najdem več možnosti za izraz,« pojasnjuje. Organsko ji je bolj domače, odraščala je na kmetiji (rojena je leta 1988), stik z naravo je pomenil velik del njenega otroštva. »Večino prostega časa sem preživljala zunaj. V osnovno šolo in domov sem vsak dan hodila peš skozi gozd, in ker mi je bilo vmes pogosto dolgčas, sem se zamotila z opazovanjem. Nekoč sem preštela vse majhne rdeče žužke, ki so se vzpenjali po deblih smrek ob poti. Bilo jih je čez 300,« se spominja. Hoja domov se je zato včasih podaljšala tudi za dobro uro. Kadar časa ni preživljala v naravi, je risala, barvala, izrezovala, izdelovala oblačila za lutke. V šoli je najbolj uživala prav pri likovnem pouku. Po končani klasični gimnaziji v Slovenj Gradcu se je vpisala na Naravoslovnotehniško fakulteto v Ljubljani, smer oblikovanje tekstilij in oblačil.
Ena njenih pomembnejših izkušenj med študijem je bila študentska izmenjava v Estoniji, v Talinu. »V tistem času sem sodelovala na natečaju na sejmu Heimtextil v Frankfurtu, kjer sem prejela nagrado za oblikovanje sedeža. Poleg tega sem videla, kako poteka izobraževanje na severu, kakšen je odnos do oblikovanja tekstilij in kako se ta prepleta z drugimi umetniškimi smermi.« Čas študija je izkoristila za učenje številnih tehnik, do svojega ustvarjalnega izraza pa je prišla pozneje, po študiju, ko se je v oblikovanju lahko zanesla zgolj nase.
S kovinskimi formami ter navijanjem tekstilnih trakov nanje, kar je danes zaščitni znak njenega nakita, je začela eksperimentirati med pisanjem magistrske naloge, ko je iskala načine dekoracije. Pozneje je tehniko začela izpopolnjevati: najprej je nastala dekoracija za torbico ter broške, kasneje ogrlice ter večji kosi. Kot magistrica akademska oblikovalka tekstilij in oblačil je v oblikovanju tekstila zelo domača, nadvse rada eksperimentira v različnih tehnikah, pa naj bo to vzorčenje s sitotiskom, pletenje, prepletanje, ovijanje ali tkanje. »Marsičesa sem se že lotila, a sem se nazadnje ’ugnezdila’ v tekstilnem nakitu in sitotisku na blago,« se nasmehne.
Njena tehnika izdelave nakita ima kar nekaj zakonitosti, ki se jih mora držati, da je izvedba možna, zato pri snovanju novih kosov že vnaprej razmišlja tudi o tem. »Vedeti je treba, kako bo kos stal, kje se bo pripel, kako dolgi so tekstilni trakovi, kje se bo ovijanje začelo in končalo. Pomembne so ravno pravšnja gibljivost kovinske strukture in debelina in elastičnost blaga, pa trdnost navijanja,« razloži. Poleg nakita razvija tudi znamko oblačil in dodatkov Dva potepuha. Produkti znamke so potiskani s sitotiskom z motivi živalic, ki jih ljubkovalno imenuje tepčki. Sita razvija sama, tiska pa jih v svojem ateljeju. »Tepčki izžarevajo prikupnost in neobremenjenost. Želela sem oblikovati nekaj, kar ni obremenjeno s popolnostjo, saj menim, da smo v tem norem tempu otovorjeni s tem. Tepčki ga včasih tudi polomijo, a se svojim napakam nasmejejo,« pravi. Motive riše in oblikuje sama, vanje pa pogosto vplete svoje izkušnje. Ni naključje niti, da se znamka imenuje Dva potepuha, v dvojini, saj ji je dvojina izjemno ljuba – sporoča namreč, da moramo v življenju imeti drago bližnjo osebo, pa naj bo to partner, prijatelj ali družinski član.
Izbrane kose njenega nakita boste našli v konceptualni trgovini D.tajl v Slovenj Gradcu, kjer ustvarja skupaj z lokalnimi ustvarjalci, želi pa si, da bi bil kmalu na voljo tudi v nekaterih izbranih butikih po Sloveniji. »Trenutno je povpraševanje večje kot produkcija, tako da na spletno stran dodajam fotografije kosov, izmed katerih je mogoče izbirati, nato pa nakit izdelam prav za naročnika,« pojasni. Zanimanja je njen nakit že deležen tudi na tujem, njene kose nosijo v Avstriji, na Danskem in Irskem. Pravkar ustvarja spomladansko kolekcijo oblačil in dodatkov, marca letos pa bosta z oblikovalko Stanko Blatnik v Layerjevi hiši v Kranju postavili skupinsko razstavo z naslovom V procesu.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.