Javier Castillo: Snežna deklica

+ + + +

Nepovratno nepopustljiva

Javier Castillo (rojen leta 1987), španski pisec krimičev s po več kot izdano knjigo na leto, kriminalko o izgubljeni deklici iz naslova sklene na javni prireditvi, na kateri Miren, ki je že prej dobivala različne pošte in anonimne namige, prejme kuverto. V njej so slikovni dokazi iz naslednjega primera, ki se ga bo očitno lotila: primera ugrabljenega dekleta, ki gleda v fotoaparat z zvezanimi rokami. To nakazuje, da se bo pisatelj z likom Miren še ukvarjal, predvsem verjetno zaradi njene novinarske trme, in tudi v primeru Snežne deklice ne popušča niti takrat, ko vsi drugi obupajo; posebni agentje, policija, še njeni v redakciji ji odškrnejo sredstva in pozornost in potem pobegnejo še praktikanti, češ da je študentsko delo pri tako brezupnem primeru mrtvi rokav novinarstva. Ampak Miren, seveda, pride zadevi do dna. Castillo postavi izginotje triletne deklice v čas paradiranja in vsesplošne evforije. Hkrati vsi delujoči opozarjajo, da je čudnih primerov izginotja otrok veliko, da pa so nekateri nepojasnljivi; otroci denimo izginjajo iz od znotraj zaklenjenih hiš. Potem sledimo dvema linijama dogajanja, eno je rekonstrukcija časa izginotja, drugo petletnica, ko se pojavijo čudno starinske VHS-kasete, na katerih je odraščajnica pri igri in plesu, vse do razpleta zgodbe ob dekletovem prehodu v puberteto.

Ker je glavna raziskovalka novinarka začetnica, ki v nizkem startu in prodorno začne s parcialnim razkritjem, kar jo vrže v neustavljivo delovanje, je precejšen del romana spisan o razmerah v novinarstvu, predvsem tistega starega tipa, raziskovalnem. Tudi Mirenin mentor je profesor novinarstva in ugleden pisec komentarjev, ki ji da nekaj dobrih nasvetov, recimo, naj nikoli ne popušča, naj se za resnico bori do konca. Ni ji treba dvakrat reči: vztraja tudi po tem, ko vztrajni popustijo. Ker gre za serijsko raziskovalko izginotij, očitno, dajejo pripovedi ton tudi njene osebne značilnosti in seveda jo spremlja dogodek, na katerega namiguje, dokler se ne izkaže, kaj je zadaj, kaj je vzrok travme. Miren jo rešuje aktivno, s tečajem samoobrambe in nakupom cevi, namesto šibrovke modro izbere mobilnejšo in bolj praktično pištolo. Ker je v boju za resnico in pravico precej osamljena, ker vidi več kot drugi in ima tudi nekakšne solo akcije, ko bi morala poklicati policijo, dobiva njeno delovanje vigilantske značilnosti.

Sicer pa ja; Castillo je pripovedno spreten, zgodbo, ki se dogaja v treh različnih obdobjih in treh fazah preiskave, vodi dovolj suvereno, ponudi dovolj točk za so-čustvovanje: tu so obupani in propadajoči starši, Mirenina novinarska kariera in spori z nadrejenimi glede osredotočanja pozornosti, kar je podkrepljeno s prezrcaljeno situacijo njenega profesorja in mentorja. Snežna deklica se nalašč posveča rahlo sentimentalni in vpleteni drži, ki naj zagrabi bralca in ga popelje skozi labirint indicev, dokazov, stranskih vej preiskave in predvsem skozi zapleten, tu in tam tudi mračen notranji svet preiskovalke iz novinarskih vrst.