O coprnicah in šentflorjancih
Zakaj v Sloveniji tako radi zlivamo gnojnico po neupogljivih, pogumnih, izstopajočih ljudeh?
Protest Svetlane Makarovič ob koncu državne proslave ob kulturnem prazniku: na oder se je povzpela ob podpori Borisa A. Novaka, še enega velikega Prešernovega nagrajenca, in Jaše Jenulla, enega najvidnejših obrazov protestniškega gibanja proti avtoritarni politiki Janeza Janše, in povedala pesem, ki govori o tem, da se krivic, ki so bile storjene, izbrisati ne da.
© Borut Krajnc
Ko se je Svetlana Makarovič takoj po koncu državne proslave ob dnevu kulture povzpela na oder Cankarjevega doma in v znak protesta povedala pesem Zla runa, je velik del dvorane vstal in ji namenil dolg, bučen aplavz. Drugi so obsedeli v tišini, tretji osupli, povešenih nosov. Nekdo pa je kriknil: »Utihni, coprnica!« Majda Širca, nekdanja ministrica za kulturo, je, kot je pozneje napisala v kolumni za Siol, sedela dovolj blizu, da je slišala, kdo je veliki pesnici, pisateljici, šansonjerki in dramski igralki, ki šteje 84 let, namenil ta izraz, ki ima v naših krajih dolgo, večstoletno tradicijo. Kot zmerljivka je bil vedno uperjen zoper ženske, ki so izstopale s svojo avtonomnostjo, z avtonomnimi dejanji, prepričanji, podobo ali vsem skupaj.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.